sreda, 27. februar 2019

Lataste hortenzije

Lataste hortenzije so nekoliko manj razširjene kot njihove velikocvetne sorodnice z velikimi, največkrat kroglastimi cvetovi različnih barv. So listopadne grmovnice, ki se sredi poletja odenejo v piramidasta socvetja belih ali roza cvetov in cvetijo vse do jeseni. V višino dosežejo od 1 do 2,5 metra; prav toliko tudi v širino.

Sadimo jih kot posamezne grme v vrtovih in parkih. Z njihovo pomočjo lahko oblikujemo živo mejo ali druge obrobke, a se moramo zavedati, da jo bomo verjetno vsako leto močno prikrajšali in bo zato zastirala pogled le del leta. Stožcaste cvetove lahko uporabljamo tudi za rezano cvetje.


Oskrba

Rastline so zelo odporne na mraz. Najbolje uspevajo v vlažni, a dobro odcedni vrtni ali rahlo kisli zemlji. Namenimo jim sončno do polsenčno mesto.
Ker cvetijo na enoletnih poganjkih, jih lahko močno režemo in pustimo spomladi le nekaj brstov. Če pa želimo imeti višji grm, opravimo le minimalno rez. Režemo jih lahko pozno jeseni ali spomladi preden rastline odženejo. Sama predlagam spomladansko rez, saj so suha socvetja lep zimski okras.




Raznolikost latastih hortenzij se kaže v velikosti grmov ter v barvi in velikosti cvetov.

Latasta hortenzija Limelight
Latasta hortenzija z velikimi socvetji, ki so sprva rahlo zelenkasti, kasneje pa beli.
Doseže višino od 1,5 do 2 metra.



Latasta hortenzija Pinky Winky
Je kompaktne rasti. Socvetja so v začetku bela, kasneje pa izrazito rožnata.
Zraste do 1,5 m visoko.





Latasta hortenzija Bobo
Listopadna grmovnica, ki doseže višino do enega metra. Široko krošnjo sredi poletja dopolnejo gosta bela piramidasta socvetja, ki v zrelosti postanejo rahlo roza. Primerna so tudi kot rezano cvetje.


Latasta hortenzija Magic Candle
Zraste lahko od 1,5 do 2,5 metra visoko. Cvetovi so izjemno veliki in primerni tudi za rezanje.


sreda, 20. februar 2019

Novo med ameriškimi borovnicami

Ameriške borovnice so zelo priljubljene na naših vrtovih, saj po okusu spominjajo na gozdne, a so debelejše in na dosegu roke. Če jim zagotovimo primerno rastišče in dovolj vlage predvsem v vročih mesecih, se bomo vsako leto sladkali z okusnimi plodovi.

Ameriške borovnice sadimo v kisla tla. Pri sajenju zato uporabimo zadostne količine kisle šote in substrata za kisloljubne rastline. Posajenim rastlinam naredimo zastirko iz žaganja ali lubja iglavcev, ki ima več funkcij: zadržuje vlago in preprečuje rast plevelov, poleg tega pa vzdržuje tudi kislost tal.

Za uspešno vzgojo jih je potrebno redno dognojevati z gnojili za borovnice. Pri tem upoštevajte navodila proizvajalca.

Ameriške borovnice lahko sadimo tudi v lonce, a jim privoščite dovolj velike posode (vsaj 30 litrov). Na dno namestimo drenažno plast, da bo odvečna voda lahko odtekla. Za samo sajenje je najbolj preprosto, če uporabite že pripravljen substrat za kisloljubne rastline.

V letošnji pomladi bomo imeli v ponudbi dve novi sorti, ki sta primerni tudi za sajenje v lonce. Predvsem prva bo tudi prava barvna popestritev vašega bivalnega okolja.

Ameriška borovnica Flamingo®

Sorta Flamingo je novejši križanec, katerega eden od staršev je vsem dobro znana, zelo rodna sorta Bluecrop. Ponaša se z obilico sočnih, okusnih in sladkih plodov. Je nižje rasti (do 1 m). Še posebej je zanimiva zaradi rožnato zelenih mladih listov, ki kasneje postanejo belo zeleni. Posajena v večjem loncu bo pravi okras terase ali balkona.



Ameriška borovnica Blue Suede®

je kompaktne rasti in bogato obrodi. Plodovi so veliki, sladki in zelo okusni ter zorijo daljše časovno obdobje. Odlična sorta, ki bo jeseni s svojimi obarvanimi listi prava paša za oči.



ponedeljek, 11. februar 2019

Za okras

Za jablane in češnje v večini velja, da jih sadimo zaradi plodov. Na voljo pa so tudi take, ki so cenjene kot okrasne rastline.

Okrasne češnje

Cvetoča češnjeva drevesa so zelo cenjena in občudovana na Japonskem in jih zato imenujemo tudi japonske češnje. Največkrat so to drevesa ali večji grmi. Po rasti so nekoliko nižje, a širše od tistih, ki jih vzgajamo za plodove. Sadimo jih kot posamezne soliterne rastline ali kot drevorede. Spomladi se odenejo v čudovite cvetove od bele do intenzivno roza barve in dajo poseben pečat vrtu ali parku. So nezahtevne rastline, ki jih sadimo v dobro prehranjena in odcedna vrtna tla.

Okrasna češnja Kanzan
Prunus serrulata Kanzan
je od 7 - 10 metrov visoko drevo s precej pokončnimi vejami, ki se kasneje rahlo povesijo. Raste precej hitro. V začetku maja zacveti z velikimi, dvojnimi rožnatimi do škrlatnimi cvetovi. Listi so sprva bronasto obarvani. Poleti so svetleče zeleni, jeseni se odenejo v rumeno do oranžno barvo. Okrasno vrednost ima tudi rdeče rjavo lubje.




Okrasna češnja Royal Burgundy
Prunus serrulata Royal Burgundy
V višino zraste do 7 metrov in ima temno vijolične do purpurne liste, ki jeseni preidejo v vijolično rdeče do bronasto oranžne. Konec aprila in v začetku maja se odpro purpurno rožnati dvojni cvetovi.


Stebričasta okrasna češnja Amanogawa
Prunus serrulata Amanogawa
Ta okrasna češnja ima tipično stebričasto rast in je tako primerna tudi za manjše vrtove. Cvetovi so svetlo roza. Listi spreminjajo barvo skozi vse leto: spomladi so rjavo rumeni, poleti temno zeleni, jeseni pa navadno rumeno oranžni.



Vzhodna peščena češnja
Prunus pumila var. depressa
ne spada med zgoraj predstavljene okrasne češnje. Po rasti je nizek, plazeč grm, ki se spomladi odene v množico enostavnih, malih belih cvetov. Sadimo jo v skalnjake, grede in tudi posode. Ker so veje plazeče, padejo preko robov posod ali gred, kar ima še poseben učinek. V juniju dozorijo temno rdeči užitni plodovi, ki so podobni češnjam.




Okrasne jablane

Okrasne jablane spadajo med zanimiva okrasna drevesa na naših vrtovih. Sadimo jih na sončne do pol senčne lege, na dobro odcedna tla. S primerno vzgojo jih vzdržujemo kot manjša oz. srednje velika drevesa. Spomladi zacvetijo z belimi do temno rožnatimi cvetovi, jeseni razvijejo drobne užitne plodove, ki se na dreveseu ohranijo v zimske mesece. Poleg okrasne vrednosti, so tudi dobri opraševalci jablan.

Okrasna jablana Golden Hornet
Malus Golden Hornet
Zelo kompaktno drevo, ki doseže višino do 5 metrov. Dišeči, beli cvetovi z nežno roza pridihom, se odprejo v maju. Jeseni se razvijejo rumeni mali plodovi, ki se zelo dolgo obdržijo na drevesu.




Okrasna jablana Liset
Malus Liset
Listi pri tej sorti so temno zeleno škrlatni. Iz škrlatnih popkov se konec aprila in v maju razvijejo temni, rožnato rdeči cvetovi. Jeseni je drevo obloženo s temno rdečimi drobnimi plodovi, ki se obdržijo na njih do zgodnje zime.



torek, 05. februar 2019

Osnove obrezovanja sadnega drevja


Rez sadnih dreves je   tehnološki ukrep, s katerim rastline v mladosti oblikujemo, kasneje pa vzdržujemo rodnost dreves in osvetljujemo krošnjo. S tem zagotovimo ohranjanje oblike in dobre rodnosti dreves, pri čemer je pridelek zdrav in primerno velik.
Obrezovanje že oblikovane vzgojne oblike; 1 - izrez pokončnih poganjkov in rasti na nepravih mestih, 2 - spodrezovanje navzdol usmerjene rasti, 3 - odstranjevanje pokončnih vej, ki bi lahko prevzele vodilno vlogo, 4 - odstranjevanje pokončne rasti; Vir:www.slonep.net, avtor Robert Mabič

Čas rezi

prilagodimo sadni vrsti in namenu obrezovanja
Zimska rez  je najpogostejša in jo opravimo
  • v času mirovanja in je značilna za jablane, hruške, kutine
  • ali ob začetku rasti sadnih rastlin (breskev na Primorskem)
Obrezana jablana; vir svetovni splet

Poletna rez
  • z njo predvsem osvetlimo krošnjo in umirjamo prebujno rast.
  • izrežemo pokončne, bujnorastoče poganjke, ki jih imenujemo bohotivke. Te poženejo iz slepih očes na hrbtiščih vej ali ob večjih ranah. Pri izrezovanju pazimo, da jih izrežemo povsem pri osnovi in se tako izognemo ponovnemu močnemu izraščanju iz štrcljev.
  • pri nekaterih občutljivejših sadnih vrstah je lahko poletna rez osnovna (oreh, slive, češnje, breskve, marelice).
Češnja v času zorenja, vir svetovni splet

Ukrepi

Z močnejšo rezjo vzpodbujamo rast, zato prilagodimo rez bujnosti drevesa. 
Pri rezi uporabljamo nekatere značilne ukrepe:
1.   Krajšanjemlad poganjek skrajšamo na različne dolžine in s tem vzpodbudimo rast. Krajšamo tik nad brstom, ki je usmerjen v smer, kamor želimo, da se rast širi.


2.    Odvajanje: poganjek, ki raste navzgor odrežemo tik poleg prvega primernega položnejšega ga poganjka. S tem se ukrepom se izgonemo tudi križanju vej.


3.   Spodrezovanje: povešeno vejo odrežemo tik poleg bolj primernega pokonci rastočega poganjk. Spodrezovanje je primerno tudi za starejša drevesa, ki imajo rast usmerjeno navzdol.


4.     Rez na čep: poganjek ali vejo skrajšamo na dve do tri očesa in ga uporabljamo pri drevju, kjer potrebujemo za dober pridelek več kakovostnega dvoletnega lesa.

5.   Razpiranje: mlade poganjke, dolge do 10 cm razpremo z zobotrebci, ščipalkami za perilo ali paličicami

6.   Upogibanje: mlade poganjke upognemo zaradi boljše osvetlitve, hitrejše rodnosti in oblikovanja


Z vzgojo drevesa začnemo takoj ob sajenju.
Nerazvejano sadiko prikrajšamo približno 5 brstov nad mestom, kjer želimo imeti prve ogrodne veje
Prikraševanje neobrasle sadike ob sajenju; vir: Sadni vrt, več avtorjev, Kmečki glas, 1995
Pri razvejani sadiki razporedimo veje in jih upognemon, prenizke odstranimo in prikrajšamo vrh.
Prikraševanje obrasle sadike ob sajenju; vir: Sadni vrt, več avtorjev, Kmečki glas, 1995

Rodni les

Da bomo obrezovali pravilno, moramo vedeti tudi na kakšnih poganjkih posamezne sadne vrste rodijo najboljše plodove.

Jablane in hruške (pečkarji) rodijo predvsem na:
a. brstič, b. brstika, c. rodna šibe, d. zverižen rodni les, e. rodna pogača 

Rodni les pečkarjev, vir svetovni splet

Koščičarji (češnje, breskve, slive) pa na
a.  brstika, b.  majska kitica, c.  rodna šiba, d.  rozeta, e.  prsteničast rodni les

Rodni les koščičarjev, vri svetovni splet

Priporočila

Pri rezi se držimo še nekaterih priporočil, ki nam bodo v pomoč pri vzgoji zdravih dreves.
  • pri zimski rezi odstenimo tudi lanskoletne plodove, t.i. mumije ter poškodovane in obolele veje
  • večje rane vedno zamažemo s cepilno smolo in se tako izognemo okužbam preko njih.