Perzijska bukev ali parocija

Perzijska bukev je naravno razširjena v Iranu in na Kavkazu. Spada med nepozebnikovke., ki je po vsem svetu razširjena le z eno vrsto. Je večji grm ali manjše drevo, ki ima pogosto več stebel. Glavne veje imajo pokončno rast, stranske bol položno. Raste počasi, a ji vseeno namenimo več prostora, če je je ne obrezujemo, saj lahko doseže od 6 - 10 metrov višine in do 6 metrov širine.
Spada med bolj priljubljena okrasna drevesa predvsem zaradi žareče obarvanih listov jeseni.

Lubje je olivno sivo in se predvsem pozimi rado lušči.

Je enodomna, vetrocvetna vrsta, drobni rdeči cvetovi se pojavijo še pred olistanjem.

Listi nekoliko spominjajo na bukove; so enostavni in navadno elištični, dolgi do 10 cm.

Jeseni postanejo bleščeče rumeni, oranžni in škrlatni. Najlepše se obarvajo na sončnih legah.

Najbolje uspeva na globokih, svežih, dobro prehranjenih in rahlo kislih tleh. Prenese tudi rahlo alkalna tla. Najbolje uspeva na svetlih in toplih mestih, a dobro raste tudi v polsenci.

Primerna je za urbano oklje in ni posebej občutljiva na bolezni.

Kako porabiti višek zgodnjih jabolk?

Težko pričakovani prvi plodovi jabolk žal nimajo dolgega roka trajanja. Zelo hitro postanejo kašasti.

In kako jih porabiti, da ne bodo šli v nič?
Nekaj jih verjetno razdelite prijateljem in sosedom, spečete odličen štrudelj, pito ali kaj podobnega. Lahko jih porabite za sokove. Lahko tudi v kombinaciji z jagodičjem.

Pri nas pa je letos nastalo nekaj, s čimer se bomo sladkali pozimi. Iz jabolk sem skuhala marmelado in ji proti koncu kuhanja dodala cvetove sivke. Kako je dišalo...

Pri pripravi nisem komplicirala. Jabolka sem očistila in oprala. Dušila sem jih na majhnem ognju. Na začetku sem dodala malo jabolčnega soka, da so začela spuščati tekočino tudi jabolka. Ko so se precej razpustila, sem jih spasirala s paličnim mešalnikom in še nekoliko kuhala. Dodala sem malo vanilije. Nekaj minut pred koncem kuhanja sem dodala še želirni sladkor in sivkine cvetove.

Potem pa še vročo marmelado v ogrete kozarčke.
Posodo, v kateri se je kuhala, smo pomazali kar s prstom.

Plodova vinska mušica

Ste tudi vi opazili na jagodičju in koščičarjih mehke plodove? Škodo vam najverjetneje povzroča plodova vinska mušice (Drosophila suzukii).

Njeno prisotnost so pri nas prvič ugotovili leta 2010 na območju Primorske in osrednje Slovenije. Sedaj je razširjena že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije.

Plodova vinska mušica ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso. To so predvsem jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive...). napadajo tudi grozdje, smokve, kaki in plodove različnih samoniklih rastlin (črn trn, bezeg, divje češnje, cibore, gozdna borovnica).

Plodova vinska mušica je velika 2 - 3 mm. Je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje spoznamo samce, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso. Opazimo jo lahko že s prostim očesom. V ugodnih letih lahko razvije tudi 10 in več rodov.

Razvoj od jajčeca do odrasle mušice traja približno 15 dni. Oplojena samica odloži jajčeca v zoreče ali že zrele plodove tik pod povrhnjico tako, da iz nje pogosto še štrlita nitasti dihalni cevčici.

Jajčeca v robidi (zelo povečano)

Na tem mestu se tkivo po 2 do 3 dneh, ko se izležejo žerke, zmehča in ugrezne.

Močno prizadeti plodovi češnje

Pri malinah, robidnicah, jagodah in murvah, ki imajo sestavljen plod, je to mesto pogosto težje zaznati.

Odrasle žerke se zabubijo blizu izhoda iz napadenega ploda ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh.
Plodova vinska mušica prezimi v glavnem kot odrasla žival (muha) v različnih skrivališčih, tudi v stanovanjih.

Napada povsem zdrave plodove od začetka zorenja do obiranja. V ugodnih pogojih lahko napade plodove tudi v skladišču.
Napadeni plodovi so neuporabni, saj je v njih žerka, tkivo pa je povsem razpadlo in mehko.

Močno napadeni plodovi jagod

Ličinke (žerke) v plodu jagode

Žerke v plodu ameriške borovnice. Tkivo je povsem razpadlo.

Na prizadete plodove se dodatno naselijo še različne glive, ki povzročajo različne oblike plesni in gnilobe. Te se rade razširijo tudi na sosednje plodove.

Poškodbe na plodovih robide

Škoda na malinah

Plodovo vinsko mušico povsem verjetno ne bomo nikoli zatrli, saj se je preveč razširila. Poleg tega se tudi zelo hitro razmnožuje. Škoda, ki jo lahko povzroči pri neuspešni zaščiti, zelo hitro presega 50 %. Ponekod je pridelek lahko povsem uničen.

Plodova vinska mušica se na krajše razdalje širi s preletom, na daljše pa predvsem z napadenimi plodovi oz. njihovimi ostanki ali neočiščeno embalažo.

Na domačih vrtovih lahko precej zmanjšamo populacijo že s tem, da namestimo pasti.

Uporabite zaprte plastenke, v katere v zgornjem delu navrtate 8-10 luknjic v premeru 4 mm, in vanje nalijete mešanico kisa in vina v razmerju 3:1. Dodate žlico sladkorja in/ali kvas ter nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode. Tekočino zamenjajte vsakih nekaj dni oziroma ob pregledovanju ulova.

Tekst je povzet po zapisih na strani Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.