Paradižnikov dan

Tudi letos bomo organizirali paradižnikov dan - tokrat v sodelovanju z vrtnarstvom Bensa iz Maribora. Vrtnarija Bensa je manjša primestna vrtnarija z več kot 60 letno tradicijo. V začetku so pridelovali sadike zelenjave in zelenjavo, kasneje pa so začeli vzgajati in prodajati še okrasne rastline, ter sadno drevje in jagodičevje.
Glede na to, da se je naša vrtnarska pot na gorenjskem zaključila, želimo blagovno znamko Dobro & Zdravo na podlagi dobrih izkušenj vzgajati in prodajati še naprej. Cepljeni paradižniki, kumare, lubenice, jajčevci, ... so se letos kljub vlažnemu vremenu izkazali izredno dobro. Zato bomo tudi prihodnje leto imeli sadike zelenjave v naših vrtnih centrih.

Tokrat pa Vas vabimo, da se nam pridružite na dnevu paradižnikov v soboto 16. avgusta 2014 s pričetkom ob 10.00 uri v vrtnariji Bensa, Studeniška ulica 65 v  Mariboru. Poleg degustacije različnih sort paradižnikov in ostale zelenjave, bomo zelenjavo tudi prodajali.
Veselimo se druženja z Vami in upam, da se nam pridružite!

Konec zgodbe.

Ne izpostavljam se ravno pogosto, sploh pa nerad v javnosti. Tokratna situacija me kliče, da zapišem nekaj besed. Javnost potrebuje junake, zanimive zgodbe, zmagovalce. Tokratna zgodba žal ni takšna.

A naj vseeno razložim.

Takšen čas pred dvema letoma je mineval v popolnoma drugačnem vzdušju. Z Rajetom in Ruth smo premlevali kaj vse bomo skupaj naredili ...

Potem pa, .... snežni plaz ..... neizmerna tišina in praznina je zarezala v našo skrbno načrtovano prihodnost. Tistega decemberskega jutra. Pa ravno na poti k Reševim smo bili predno gremo silvestrovat na Pokljuko.

Da bo težko smo pričakovali. Da bo tako zelo težko, pač ne. Samo en bralec naših blogov je zapisal:  ˝Ne razumem in hudo mi je˝.  Ruth je bila duša vrtnarije. Kako zelo, smo vsi skupaj začeli dojemati šele, ko je odšla. Vse težave, povezane z milijon majhnimi ali večjimi tegobami v vrtnariji, so bile zaradi njene energije, ki jo je izžarevala in z njo privabljala številne ljubitelje rastlin, zdele premagljive.

Vse špranje v oknih, luknje v ceveh, so bile zaradi njene energije nekoliko manjše. Pa nismo zmogli. Lukenj je bilo iz dneva v dan več in na neki točki sem se moral odločiti.  Ko sem poslal pismo, da smo obupali, se mi je utrnila solza. Biti ˝grobar˝ vrtnarije, ki ima zagotovo najbolj prepoznavno dušo daleč naokoli ni prijetno. Muka!  Toda ravno tako je muka, ko vidiš, da ta vreča nima dna, niti ni izgledov da bi bilo kdaj bolje, ... Jaz tega preprosto ne znam. Ruth, oprosti!

Zahvaljujem se Rajetu, mami Slavki, atu Jakatu, Mihatu....

Hvala tudi vsem sodelavcem: Mileni, Brigiti, Andreji, Stani, Sonji, da ste korektno in pošteno oddelali do konca. Lahko bi odšli januarja, ko ste izvedeli da je konec.

Skoraj vsak vikend gremo na Pokljuko in vsakič posebej mi bo hudo na cesti mimo Mošenj. 

Oprostite vsi ki sem vas razočaral.

Igor Kolenc

Totalna razprodaja v vrtnem centru v Podvinu

Konec meseca junija 2014 zaključujemo našo zgodbo v vrtnem centru v Podvinu - natančneje 28.6.2014 zapiramo vrata vrtnega centra Vrtko.
Zato Vas vabimo, da se sprehodite med cvetočimi in zelenimi rastlinami, zasajenimi koriti, ter si polepšate svojo okolico. Cene smo znižali vsem artiklom - tudi do 50%.

Našim zvestim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, ter Vas v bodoče vabimo v vrtne centre Vrtko v Ljubljano ali Kalce pri Logatcu.

Nazaj k naravi

Sprehod v naravi je vedno sproščujoč - če se sprehajaš sam ali pa v dobri družbi. Otroke vzgajava, da je naravno najlepše. Upam, da jim bo to ostali v krvi, tako kot je nama. V času pubertete je to izredno težko - nas "ta stare" je povozil čas in dostikrat slišim, da se samo naša družina sprehaja ali hodi v hribe. Vsako siljenje je takrat brezpredmetno. Zato se dostikrat odpravimo v okrnjeni sestavi. Tisto, kar so prejele v teh 16 letih življenja, je gotovo globoko zasidrano in nekega dne bo zopet pokukalo na plan. Upam! 
Sicer pa je dokaz včerajšnji večerni sprehod po Ljubljanskem barju - tisto zasidrano sporočilo v duši najinih mladičev se je zopet prebudilo. Celo na telefone in razne FB, SMS, ... so pozabile :). Na barju je vedno polno živali - od žuželk do večjih sesalcev. Nekatere so koristne, druge nadležne (komarjev nisem slikala kako me pikajo, kljub uporabi spreja).

Tole je le delček vseh videnih gosenic - na enem delu so bile koprive prekrite s črnimi gosenicami

Dober dokaz kako koristna žuželka je pikapolonica

 

V vodi je polno vodnih rastlin, žab, ... na bregu pa domuje ...

nutrija

Z uporabo pesticidov, fungicidov naravo zastrupljamo. Vsekakor si nihče ne želi imeti doma živalski vrt raznih uši in ostalih "škodljivcev", ki se naselijo na naših vrtninah.
Ko sem brskala po internetu, sem našla zanimivo stran s koristnimi nasveti za naravno vrtnarjenje. Glede na to, da smo ljubitelji narave in vrtnarjenja verjamem, da bo kakšen nasvet prav gotovo dobrodošel in zato delim celoten članek z vami.

Pri uporabi domačih pripravkov se moramo zavedati več stvari. Velika večina jih deluje preventivno, kar pomeni, da preprečujejo okužbe rastlin ali rastline okrepijo, da so same dovolj močne in so se sposobne varovati pred okužbami. Pripravki delujejo kontaktno, na svetlobi se njihovo učinkovanje hitro uniči. Zato jih moramo v času nevarnosti okužbe uporabljati redno, pogosto tudi vsake 3 – 5 dni. Pri tem moramo površino rastlinskih delov dobro omočiti.

Poznamo več načinov oz. pripravkov.

ZELIŠČNI IZVLEČEK

So najenostavnejši, dobimo jih tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Kako dolgo jih namakamo, je odvisno od recepta, nikakor pa voda ne sme zavreti.

ZELIŠČNA BROZGA

Je pravzaprav tudi pri nas najbolj poznana, saj koprivno brozgo poznamo vsi. Sveže dele kopriv namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.

ZELIŠČNI ČAJ

Pripravimo enako, kakor čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo z kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo.

ZELIŠČNA PREVRELKA

Spoznali smo jo že v poglavju o naravnih gnojilih. Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi, posodo zapremo in damo na toplo. Tekočino večkrat premešamo, da pospešimo reakcijo in v tekočino dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina prične peniti: zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo.

Še na nekaj stvari moramo biti pri pripravi domačih pripravkov zelo pozorni, če želimo, da bodo učinkoviti.

1. Zelo pomembno je, da za pripravke uporabimo deževnico ali postano vodo. Tudi voda z vodnjakov je dobra, če ne vsebuje nitratov ali predvsem ostankov pesticidov, kar pa je v mnogih delih Slovenije žal že prisotno. Vodovodna voda vsebuje številne kemične snovi, na katere se lahko učinkovine iz zelišč vežejo in postanejo neučinkovite. Ravno iz tega razloga je pri uporabi postane vode zelo pomembno, da jo prelijemo iz posode, vendar ne povsem do konca. Pustimo tisto, vodo, ki je na dnu posode, vsaj 10 cm, saj so se na dno usedle vse te spojine, ki so v vodovodni vodi moteče.

2. Posoda, v katerih delamo pripravke, ne sme biti kovinska, saj kovina lahko še reagira in naš pripravek ne bo to, kar si želimo. Uporabimo pa lahko plastične ali steklene posode.

3. najbolj učinkoviti so pripravki iz sveže zeli. Zelišča lahko posušimo in jih uporabimo, pri tem seveda uporabimo manjšo količino (težo) zeli. Posušena zelišča so učinkovita le, če so bila pravilno posušena in hranjena. Sušimo pri zračni temperaturi, v senci, zelo ne trgamo pred sušenjem in drobimo pri shranjevanju. Hranimo pa jo v vrečkah iz naravnih materialov tako, da se zel v vrečki ne lomi. Hranimo v suhem in hladnem prostoru brez svetlobe, načeloma najdalj eno leto.

INSEKTICIDI

KOPRIVE

 

Pripravek za gnojenje iz kopriv smo že spoznali v poglavju o organskih gnojilih. Z razredčeno v razmerju 1:10 zalivamo po tleh in koreninah, uničila bo tudi koreninske uši, po rastlinskih delih pa škropimo s še bolj razredčenim pripravkom (vsaj 1: 20)

Koprivno brozgo pa uporabljamo za krepitev rastlin, z njo pa odganjamo tudi uši in pršice. 1 kg svežih rastlin tik pred cvetenjem ali pa 100 – 200 gr posušenih delov namočimo v 10 l vode. Škropimo po rastlinskih delih, ki so jih napadle uši, vendar deluje le na mlajše stadije uši, zato moramo škropljenja velikokrat ponavljati. 

VRATIČ

 

Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Z pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdno, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem.

300 – 500 gr svežega cvetočega zelišča ali 30 gr posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo razredčen čaj.

Lahko ga pomešamo z presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen.

PELIN

To grenko zelišče je lahko tudi odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko tudi popestritev gredic z okrasnimi rastlinami, ob enem pa ga koristno uporabimo na vrtu. Kot zastirka deluje proti polžem.

Iz pelina lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Uporabimo 300 – 500 gr svežih rastlinskih delov ali 30 gr posušenih rastlin in 10 l vode.

Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomladanska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo čaj, razredčen v razmerju 1: 3, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.

Odcejenih rastlinskih delov ne dajemo na kompost, saj prežene deževnike.

PARADIŽNIK

 

Ni samo zelo okusna zelenjadnica, ampak lahko njegove dele uporabljamo tudi kot pomoč proti škodljivcem na vrtu. Ker prav gotovo ne bomo uničevali tistih rastlin, ki jih imamo na vrtu posajenih kot zelenjadnico, lahko izkoristimo kompostni kup, na katerega posejemo kar seme plodov, ki smo jih pojedli v prejšnjem letu, seme pa shranili. Posejemo na gosto, saj bomo rastline kosili ali rezali. Ker se odlično obraščajo, bodo koristne dalj časa.

Dve pesti zmečkanih rastlinskih delov za dve do tri ure namočimo v 2 l vode. Deluje na gosenice, metulje in tudi bolhače. Vendar moramo pripravek uporabljati vsak drugi dan.

RABARABARA

 

 

Rabarabara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje vmes med zelišča in zelenjavo. Na vsakem kmečkem vrtu najdemo to veliko in tudi dekorativno rastlino. Za vse, ki bi jo želeli imeti, naj povem, da potrebuje cel kvadratni meter prostora, najbolje na sončnem in odcednem mestu. Lahko jo damo tudi na okrasno gredico s trajnicami.

Za našo prehrano so uporabni samo peclji, saj so sami listi rabarbare strupeni. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo cca 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot, meni sami je najbolj prijeten, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je presladko: na primer hruškami.

Liste rabarbare pa lahko uporabimo tudi kot insekticid na našem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5 – 10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje pa tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho.

Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo.

PRAPROT

 

Gozdna in orlova praprot sta zelo koristni rastlini na ekološkem vrtu. Kot zastirki varujeta rastline pred polži.

Pripravek lahko pripravimo kot prevrelko ali kot brozgo. Uporabimo 1kg svežih ali 100 gr posušenih rastlin in 10 l vode.

Pripravek lahko uporabimo tudi za zimsko škropljenje rastlin proti kaparjem in ušem, takrat ga ne razredčimo.

Spomladi jo uporabljamo razredčeno in deluje proti ušem. Poleti je ne redčimo več, deluje pa tudi proti rjam. Škropimo po tleh in po rastlinah. Ker vsebuje tudi kalij, z njo ob enem dodajamo tudi ta vrtninam zelo potreben element.

KAPUCINKE

Ta lepa cvetlica je neobhodna na vsakem vrtu. Preganja talne škodljivce, naredi veliko listne mase, tako da je koristna tudi kot zeleno gnojenje. Kot takšna tudi razkužuje zemljo. Kot dober sosed kapusnicam preganja metulje, krompirju pa koloradskega hrošča. Cela rastlina je tudi užitna: listi kot pikantna špinača, cvetovi v solati, plodove pa vlagamo v kis.

Za uporabo na vrtu nabiramo liste ali mlade poganjke. Naložimo jih v posode, ki prenesejo vročino in niso iz kovine. Prelijemo z vrelo vodo le toliko, da jih pokrijemo, ne smejo plavati. Pustimo stati 10 - 15 minut. Nato precedimo in stisnemo maso. Koncentrat hranimo v temnih posodah na hladnem in temnem. Deluje proti listnim ušem in koloradskemu hrošču. Tudi bolhač in gosenice ga ne marajo.

KORENJE

Kot vrtnina v mešanem posevku odganja čebulno muho. Lahko pa podoben učinek dosežemo z rednim zalivanjem s korenčkovim čajem. Potrebujemo 50 gr rastlin z listi in cvetovi z 1 l vode. Zelišče prelijemo z vročo vodo in vse skupaj obvezno prekrijemo, da se ohladi. Zalivamo z nerazredčeno tekočino redno, saj vonj, ki ga oddaja eterično olje, odganja škodljivca.

FUNGICIDI

NJIVSKA PRESLICA

Vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, vsak teden in sicer v sončnih in jasnih dnevih, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Ratline moramo dobro omočiti.

Koprivno in preslično brozgo lahko zmešamo in uporabljamo skupaj.

1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, vendar ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potreb no razredčiti v razmerju 1: 5.

POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.

ČEBULA in njene sorodnice

Čebula in ostale čebulnice so pravzaprav zdravilne rastline, čeprav jih mi uporabljamo samo v kulinariki. Zato rastlinskih delov – listov in čebul, ki jih ne bomo uporabili, ker jih je napadla in poškodovala muha, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, ne mečemo stran, lahko jih posušimo in iz njih naredimo zelo koristen pripravek.

500 gr posušenih listov in čebul česna, čebule in nekaj več pora, uporabimo pa lahko tudi grmičasti česen, drobnjak ali šopasto čebulo, namočimo v 10 l vode. Pustimo na soncu, da prevre. Uporabimo razredčeno prevrelko (razmerje 1 : 10). Deluje na glivične bolezni: plesni in bakterijske bolezni. Dodamo lahko tudi pest ribezovih listov.

Iz ČEBULNIH LUSKOV lahko pripravimo tudi brozgo. 20 – 50 gr luskolistov namočimo v 1 l vode in pustimo namakati 4 – 7 dni. Deluje tudi proti škodljivcem.

Iz NAREZANE ČEBULE ALI ČESNA pa lahko pripravimo tudi čaj: potrebujemo75 gr sesekljanih delov in 10 l vode. Uporabimo nerazredčen pripravek.

DROBNJAK

Iz listov drobnjaka pripravimo čaj, enostavno jih prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo redno dva do trikrat na teden. Prežene plesnobe, tako s kumaric, kakor s paradižnika, paprike in jajčevca.

BALDRIJAN

Ni samo zdravilno zelišče, čaj iz posušenih baldrijanovih cvetov deluje vzpodbudno za zemljišče, kompost, krepi rastline predvsem v mrzlem in hladnem vremenu, deluje tudi na glivične bolezni, predvsem plesni in škodljivce. Z njim zalivamo setve, da vzpodbujamo kaljenje rastlin.

Cvetove zmešamo z malo vode v gosto maso: uporabimo kuhinjske mikserje ali sekljalnike. Ko je vse skupaj dobro zdrobljeno, precedimo skozi gosto gazo ali podobno blago. Koncentrat shranimo v temnih stekleničkah v hladnem in temnem prostoru.

Za uporabo kapnemo v 1 l vode kapljico ali dve koncentrata cvetov. Uporabimo toplo vodo, koncentrat pa vanjo počasi vmešamo (mešamo do 15 minut).

Tak pripravek je zelo uporaben tudi, če je rastline poškodoval pozen spomladanski mraz. Takoj jih poškropimo s tem pripravkom.

BEZEG

Tudi bezeg je zelo uporaben, v naravi ga najdemo zelo veliko. Z listi zastremo tla in polži kar izginejo z našega vrta.

Iz listov naredimo prevrelko, uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.

Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni naredimo tako, da zmešamo 250 gr listov in 500 ml vode, dobro zmešamo nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo z 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.

KAMILICA

Če ste mislili, da je kamilični čaj samo za nas, ste se zmotili. Tudi rastlinam lahko pomaga.

Za uporabo na vrtninah je primeren povsem isti čaj, kot ga skuhate za svojo družino. Uporabimo ga tudi za razkuževanje semena, predvsem križnic in metuljnic. Pri tem uporabimo tople čaj, temperatura naj bo cca 30 ^oC. Namakamo 15 – 30 minut.

Iz kamiličnih cvetov lahko naredimo tudi brozgo: 1 dobro pest cvetov na liter vode pustimo stati 12 - 24 ur. Nato stisnemo maso in jo precedimo preko gaze ali krpe. Uporabljamo razredčeno 1: 5 po rastlinah ali po tleh. Deluje krepčilno za rastline, zmanjšuje pa tudi napade plesni.

REGRAT

Tudi regrat je lahko spomladi okusna solata, iz cvetov z listi pa lahko naredimo koristne pripravek za vrtne rastline. Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5 – 2 kg svežih rastlin s cvetovi in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Večkrat premešamo.

Spomladi in jeseni uporabljamo nerazredčeno, za manjše rastline pa razredčimo v razmerju do 1 : 5, preizkusimo koliko je potrebno razredčevati. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.

Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo nekaj časa stati. Suhe zeli potrebujemo 150 – 200 gr za 10 l vode.

HREN

Hren je neobhoden ob večjih praznikih, vsaj pri nas na štajerskem je tako, za veliko noč pa prav povsod po Sloveniji. Je zanimiva vrtnina, ki pa je lahko, če ne ravnamo pravilno tudi zelo zoprn plevel.

Kako pa jo lahko izkoristimo v boju z težavami na vrtu.

Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.

Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 gr listov in 1 l vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo: sedaj že vemo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.

Razredčena tekočina v razmerju 1 : 1 do 1: 5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (jagode, solata, koščičasto sadje).

Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 gr rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 l vode. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo. Uporabimo podobno kot čaj, ni pa potrebno redčiti.

OGNJIČ

Tudi ta enoletnica je neobhodna na zelenjavnem, vrtu. Ima veliko funkcij, tako za zdravje rastlin, rodovitno in zdravo zemljo, kakor seveda tudi za naše zdravje. Iz rastlin pa lahko naredimo tudi odličen pripravek, s katerim lahko krepimo naše rastline, da ostanejo zdrave.

Z pripravo prevrelke (1kg rastlin na 10 l vode) uporabimo celo rastlino z listi, koreninami in cvetovi vred. Zalivamo z razredčeno tekočino v razmerju 1: 10.

RMAN

Najdemo ga na mnogih travnikih, cveti v juliju. Cvetove nabiramo, saj so odlični tudi za zimske čaje, kadar imamo težave z želodcem. Uporabimo pa ga lahko tudi proti glivičnim boleznim na rastlinah. 20 gr posušenih cvetov prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo in razredčen pripravek (1 : 10) in uporabimo.

ŽAJBELJ

Uporabljamo žajbljev čaj, takšen, kot preganja tudi naše težave z grlom in kašljem. Je zelo močan pripravek, ki uniči tudi koristne glivice v tleh, zato ga za tla uporabimo samo v primeru, ko nam rastline redno propadajo zaradi talnih glivic. Uporaben je tudi ob napadu krompirjeve ali solatne plesni. Namesto čaja lahko uporabimo eterično olje. Narediti moramo emulzijo, zato dve do tri kapljice damo v zelo malo vode in dobro premešamo, da se raztopi, nato počasi dodajamo preostalo vodo. Dve do tri kapljice so dovolj za 2 litra vode.

MLEKO

Ta za otroke neobhodna pijača nam lahko odlično pomaga tudi v boju z glivicami plesnivkami in celo ušmi.

Recept je zelo preprost: uporabimo polnomastno, po možnosti nepasterizirano mleko in ga zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1. Domače, polnomastno mleko lahko zmešamo tudi v razmerju 3 dcl mleka in 7 dcl vode. Uporabna je tudi sirotka. Za paradižnik, papriko, jajčevec in kumare lahko namesto vode uporabimo kamilični čaj. Redno škropimo: enkrat tedensko ali celo bolj pogosto v času, ko je nevarnost za plesni na rastlinah največja. Škropimo tudi fižol ko se pojavijo fižolove uši.

PRIPRAVEK IZ SODE BIKARBONE

Deluje kot fungicid in preganja težave z glivicami pegavosti, plesnivk in pepelaste plesni. Uporabimo ga lahko tudi, ko plesni že napadajo naše rastline.

Potrebujemo 1 veliko žlico sode bikarbone,, ki jo zmešamo dvema in pol žlicama rastlinskega olja. Dodamo 3,8 litra vode in nekaj kapljic detergenta za posodo. Vse skupaj zelo dobro premešamo in s pripravkom dobro omočimo rastline.

JABOLČNI KIS

Lahko uporabimo za različne pegavosti na listih – tudi na vrtnicah. Z velike žlice 5 % kisa zmešamo z 3 litri vode in škropimo po prizadetih rastlinah.

Prav gotovo obstaja še več pripravkov, saj je v naravi skoraj vse uporabno tudi v boju s težavami na rastlinah. Zelo veliko receptur imajo prav gotov biodinamični vrtnarji, pri nas delujejo v društvu Ajda.

Naravni pripravki so učinkoviti, vendar ne pričakujte od njih čudežev. So samo dodatna pomoč, da rastline ostanejo zdrave, oziroma v začetku napada bolezni ali škodljivcev. Pravzaprav so bolj namenjeni obrambi rastlin preden se jih težave v resnici lotijo.

Vsi delujejo dotikalno, kar pomeni, da se morajo škodljivca dotakniti ali da naredijo nekakšen nevidni plašč, ovoj na listni površini, da same glivice ne morejo prodreti v rastlino in ji škoditi. Ta plašč moramo zato pogosto obnavljati, insekticide pa uporabljati večkrat zapored.

Prvo pravilo je torej, da jih v času, ko so rastline v največji nevarnosti, to pa je v času, ko je v zraku veliko vlage, ko so padavine redne, ob enem pa so temperature nekje okoli 25 ^oC, redno uporabljamo, tudi vsake tri dni. Tudi po vsakem močnejšem dežju je potrebno pripravke obnoviti.

Morske alge

V trgovinah se iz leta v leto pojavlja tudi vse več krepčilnih pripravkov, s katerimi lahko pomagamo rastlinam, ko so v stresu. Ti pripravki jim omogočijo, da lažje prenašajo stresne situacije in da, ko že pride do poškodb zaradi mraza, toče ali česa drugega, rastline te poškodbe čim prej same sanirajo in odpravijo. To so pripravki, ki so jih za nas pripravili iz morskih alg. Ti pripravki niso škropiva, nimajo karenčne dobe, zato jih je zelo priporočljivo uporabljati v neugodnih vremenskih razmerah, če nimamo časa, da bi jih pripravljali sami.

Žal so pripravki, ki rastline okrepijo, veliko manj reklamirani, kakor škropiva in umetna gnojila, zato jih večinoma ne poznamo. Vprašajte po njih v trgovinah, kadar veste, da se vaše rastline ne počutijo najbolje. Dobro jih je vedno imeti doma v rezervi, tako da jih po nastanku škode zaradi mraza ali toče, lahko takoj uporabimo.

Nikoli pa ne smemo pozabiti, da so lahko tudi zeliščni pripravki zelo močni, zato jih ne smemo uporabljati za vsak slučaj in kar na pamet, ampak samo takrat, ko so rastlinam resnično potrebni. Tudi zeliščni pripravki lahko namreč pri pretirani uporabi delujejo tudi na koristni živi svet, tako v tleh, kakor nad njimi. Tako na primer žajbljevi pripravki delujejo na glivice, vendar uničijo tudi koristne glivice v tleh, zato ga uporabljamo samo takrat, ko imamo resnično opravka s škodljivimi talnimi glivicami ali je naše rastline že napadla plesen.

kmetijski-zavod.si

Tekst je prekopiran s spletne strani  http://www.zdravozivljenje.eu/sl/

 

Slastni plodovi

Glede na bogato domače obiranje češenj, malin, jagod, ribeza, ... se mi zdi, da je leto naklonjeno jagodičevju in sadnemu drevju. Upam, da bo tudi bera paradižnika, kumaric, bučk in ostalih plodovk na domačem vrtu tako dobra. Se tudi vi kaj plazite po vrtu in obirate sladke plodove?

Paprike, mini kumarice, cvetača in čuvaj muc

Letos sem posadila v lonec še stebričasto jablano Pomgold - na njen je natako 5 jabolk (da se mlado drevo ne izčrpa, je potrebno spomladi nekaj plodov odstraniti)

Lubenica Ingrid je dobila mesto v posodi z vodno rezervo - včeraj sem preštela plodove - zaenkrat sem jih naštela 6, pa še cveti :) Za poizkus sem eno sadiko posadila na vrt, drugo pa v posodo in postavljena na vročo teraso. Zaenkrat kaže, da bo tale v posodi zmagovalka - res pa je, da jo skrbno zalivam in gnojim.

Hrustljava solata privablja nedležne polže - sem nastavila past s pivom

Šele ko sem slikala malo kumarico Baby rocky sem zagledala mamo in hči uš

Simska dvojčka

Cepljena kumara Bella F1

Paradižniki imajo letos železno konstrukcijo in so privezan na vrvice - lani smo imeli probleme, saj stare opore niso bile dovolj visoke in močne za cepljene paradižnike

Veseli pa me, da sem včeraj prejela sliko zadovoljnega kupca češnje Carmen - debeloplodne češnje. Pred 3 leti je posadil takrat dvo-letno sadiko in letos je češnja obrodila z velikim številom plodov.

Da si boste lažje predstavljali velikost ploda

Ni fotomontaža

Na zalogi imamo veliko lepih sadik češenj Carmen, pa tudi češnje Tamara, katere plodovi so prav tako veliki, zori pa cca. 10 dni pozneje.

Pa še malo cvetočega oddiha ...

Ni ravno cvetoč nasad, je pa slasten - stevija in čokoladna meta

Geranium Rozanne ima prelep cvet

Zimo je preživela skrita v zemlji tega lonca

Jutranji pogled na skalnjak - rumeno zeleni euonymus, sivi - modri brin, trajni nagelj, campanula, ...

Lupinusi

Vrtnice Leonardo da Vinci

Trajni nagelj, ki omamno diši - žal sem zamudila in ga nisem slikala pred 3 tedni, ko je bil poln cvetov

Cvet lubenice Ingrid

Trajni viseči nagelj

Današnja uganka ...

Cepljena zelenjava je postala v zadnjih letih pravi modni hit. Sadike so odporne na različne koreninske bolezni, rastline so večje, košate in predvsem je pridelek izredno velik. Poleg cepljenega paradižnika poznamo še cepljene kumare, bučke, lubenice, paprike, jajčevce, ...
Pri sajenju moramo biti pozorni, da je cepljen del izven zemlje! V kolikor bomo sadiko posadili pregloboko, bodo korenine zrasle nad cepljenim delom in bomo vzgojili običajen paradižnik.

Takole pa izgleda, če cepimo 2 različni rastlini: paradižnik in ...

Dobimo cepljeno sadiko po imenu TomTato.
V zemlji bomo vzgojili krompir,  nad zemljo pa bomo obirali češnjev paradižnik.
Sadike smo dobili pred mesecem dni. Presadili smo jih in danes izgledajo takole.

Pozorni moramo biti, da nam krompir ne požene listov, te je potrebno potrgati. Prav tako tudi redno obtrgujemo paradižnikove zalistnike.

Nekaj smo jih testno posadili v velike lonce

Nekateri pa so kot poizkusni zajčki pristali na domačem vrtu

Pa še filmček za lažjo predstavo:

Na rastlini zraste cca. 500 majhnih češnjevih paradižnikov, v zemlji pa cca. 2 kg krompirja. Plodovi zorijo od junija do oktobra, plodove redno obiramo, saj s tem spodbujamo zorenje novih plodov. V kolikor posadimo sadiko v lonec (vsaj 50 l zemlje na rastlino), lahko ob prvi zmrzali posodo prenesemo v toplejši prostor in podaljšamo čas obiranja. Ko se jeseni sadika posuši in nima več plodov, zgornji nadzemni del odrežemo, krompir pa pustimo v zemlji še vsaj 10 dni in ga nato izkopljemo.

Pa še to:
Od jutri dalje lahko sadike kupite v vrtnem centru Vrtko v Šiški ali pa jih naročite preko spleta (info@vrtko.si) in Vam jih pošljemo po pošti. Poleg sadike Vam zraven podarimo še škatlo gnojila VitaCote za balkonske rastline, enoletnice in zelenjavo. 

Plačate MANJ - dobite VEČ!

Bliža se poletje in čas sajenja rastlin se počasi izteka. Zato smo za Vas pripravili prav posebno akcijo - plačate MANJ, dobite VEČ!

Jagode Hummi HZ - posebno sladke in aromatične, posajene v lončke premera 10 cm, 3 različne sorte!

Sorta Gento: Izredno okusne, rdečo - oranžne jagode, katere obiramo od junija pa do prve zmrzali. Plodovi so srednje veliki, obrodijo pa jih 2x v sezoni. Pridelek je zelo visok. Sorta je primerna za sajenje na gredice ali v večja korita.
Sorta Merosa: Odlična sorta jagod za različne vrste nasadov, prav tako pa je primerna za sajenje v okrasne lonce ali korita. S svojimi številnimi svetlo roza cvetovi je zelo dekorativna. Rubinasto rdeče jagode lahko obiramo od junija do prve zmrzali, so zelo sladke in aromatične.
Sorta Praline: Temno rdeče jagode so izredno aromatične. Plodovi so srednje veliki in imajo okus gozdnih jagod. Sorto odlikuje zelo visoka rodnost, prve plodove pa lahko obiramo v sredini junija. Je izredno zdrava in trpežna sorta, odporna na različne bolezni.

Jagode Goji - sadež mladosti, bogat vir antioksidantov
Sadika je posajena v 2 l lonček, višine 30-40 cm.

Sorta zacveti z drobnimi vijoličnimi v mesecu juniju, prve plodove pa obiramo od julija pa vse do prve zmrzali. Jagode uporabljamo kot prehransko dopolnilo, saj delujejo preventivno kot popoln vir beljakovin. Uporabljamo sveže ali posušene plodove, lahko jih predelamo v sok ali marmelado.

Trajni nageljni - izredno dišeči! Čudovite barve in različne velikosti!

Akcija velja od 1. do 30. junija 2014 oziroma do razprodaje zalog!

Nakup je možen v vseh naših vrtnih centrih (Ljubljana, Kalce pri Logatcu ali Podvin pri Radovljici), v veleprodajnem skladišču v Ljubljani (Trinkova ulica 24, Ljubljana) ali pa preko spleta (www.floraexpress.si). Naročila sprejemamo tudi po telefonu 08/385 98 03 ali 031/221 073.