Okrasne grmovnice

Grmovnice s pravo izbiro dajejo svoj pečat vrtu skozi vse leto.

Nepozebniki so posebni zaradi zimskega časa cvetenja. Nitasti cvetovi bodo obarvali vrt v januarju in februarju. Barvna paleta se odvisno od sorte razteza od rumene do rjavo rdeče. Jeseni pa se obarvajo v tople jesenske barve.

Nepozebnik Jelena

Nepozebnik Westerstede 

Nepozebnik Feuerzauber

Jesensko obarvan nepozebnik Feuerzauber

V zimskem času s cik-cak vejicami vrt krasi okrasna češnja Kojou-no-mai. Spomladi pred olistanjem pa se rastlina obda z nežnimi cvetovi, ki so prava paša za žuželke. Oranžno rdeči listi zažarijo v jeseni. Grm je primeren tudi za manjše vrtove.

Nežni cvetovi češnje Kojou-no-mai

Jesenska obarvanost listov 

Vzhodna peščena češnja je nizka plazeča rastlina, ki jo sadimo v skalnjake in tudi posode, kjer se veje povešajo čez robove. Spomladi se odpre množica belih cvetov, poleti dozorijo drobni temni plodovi podobni češnjam, jeseni pa se listje obarva rdeče.

Cvetoča peščena češnja in zreli plodovi

Vrba Hakuro Nishiki se na naših vrtovih največkrat pojavljajo na steblu. Slikoviti pa so tudi grmi s svojimi svetlimi poganjki.

Novi poganjki obarvani roza in belo

Ruj pri nas raste avtohtono na Krasu. V vrtovih so pogostejše barvne različice s temno zelenimi ali zlato zelenimi listi. Izberemo tistega, ki bo barvno bolj ustrezal zasaditvi. Poleti se na koncu poganjkov razcvetijo nežna puhasta socvetja, jeseni pa zažarijo listi v toplih odtenkih od oranžnih do purpurno rdečih.

Navaden ruj

Ruj Royal purple

Ruj Golden spirit

Prave lepotice so na vrtu tudi lataste hortenzije. Z množico koničastih socvetij so pravi magnet za poglede in žuželke.

Belo socvetje sorte Polar Bear 

Latasta hortenzija Vanille Frais z nežno rožnatimi socvetji

Suha socvetja lahko jeseni pustimo na rastlinah in bodo okras vrta tudi pozimi.

Da bodo rastline lepe, jih spomladi precej porežemo, da vzpodbudimo rast mladih poganjkov.

Hrastovolistne hortenzije so dobile ime zaradi oblike listov, ki se jeseni obarvajo oranžno rdeče do škrlatno. Barve so intenzivnejše, če je rastlina posajena na soncu. Zanimive so tako v večjih skupinah kot posamezni grmi.

Trajnice

Trajnice so trpežne rastline, ki prezimijo na prostem. Mednje spadajo cvetoče rastline, trave in praproti pa tudi trajne dišavnice in zelišča. Sadimo jih zaradi raznolikih cvetov in listov, ki dajejo vrtu svoj pečat.
Ob zagotavljanju vsaj osnovnih življenjskih pogojev, jih bo vsako leto več in bodo bolj izstopale.
Glede na potrebe, ki jih imajo, jih sadimo v različne dele vrta: na sonce, v senco, v skalnjake, kot podrast, kot samostojne sestoje...

Zelo trpežne so tudi gajlardije in marjetke. tele na spodnjih slikah so našle 'dom' v večjih posodah in lepšajo teraso. Razrasle so se v prave cvetoče lepotice.

Gajlardija ali tribarvnica Spintop Red Stardust 

Gajlardija ali tribarvnica Spintop Yellow Touce

Trajna marjetica Sweet Daisy Sofie

Odlične trajnice za vaše zasaditve so tudi:

• delosperma - nizka ljubiteljica sonce in vročih rastišč

• hermelika, ki v poznem poletju privablja čebele in metulje

• litodora pritegne pozornost z intenzivno modrino cvetov v pomladnem času

• pampaška trava je najlepša kot samostojna rastlina. primerna pa je tudi za visok obrobek vrta

Slastne, rdeče jagode

Jagode so tisti priljubljen sadež, ki nas razvaja že v začetku poletja. Najboljše so vsaj zame kar sveže utrgane, najbolje zgodaj zjutraj, ko so še prijetno hladne.

Ko pa se jih nabere nekoliko več, lahko iz njih pripravite marsikaj.
Pri nas smojih letos uporabili za odličen bezgov sirup z jagodami.

Sestavine za približno 3 litre sirupa:
25 bezgovih cvetov
0,5 kg jagod
2 limoni
1,5 kg sladkorja
50 g citronske kisline
2 l vode

Postopek:
Bezgova socvetja, ki smo jim odstranili debelejše peclje, razporedimo v večjo posodo, jim dodamo sladkor in citronsko kislino ter zalijemo z vrelo vodo.
Ko se mešanica nekoliko ohladi, dodamo narezane jagode. Lahko jih tudi nekoliko pomečkamo in vse dobro premešamo.
Posodo pokrijemo in postavimo v hladen prostor za 72 ur. Mešanico premešamo vsaj dvakrat na dan.
Po treh dneh precedimo skozi gosto gazo . Sirup nalijemo v vroče steklenice, dobro zapremo in hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Ko sirup ponudimo, lahko v kozarce dodamo še kak vršiček mete in cele jagode, ki so lahko tudi zamrznjene in nadomestijo ledene kocke.

Med zmagovalnimi osvežujočimi sladicami poletja pa je prav gotovo torta z mascarponejevo kremo. Uporabite lahko poljubno sadje, a tokrat so osvežilni kremi delale družbo prav jagode.

Temen biskvit:
6 jajc
150 g sladkorja
150 g moke (žlico ali dve nadomestite z gren.kim kakavom)
pol čajne žličke pecilnega praška

Krema:
500 g mascarpone sira
1 kisla smetana
150 g sladkorja v prahu
0,5 l stepene sladke smetane
2 vrečici želatine v prahu (pripravimo in uporabimo po navodilu)
sadje po okusu ( po potrebi ga narežemo)

Zmešamo mascarpone, kislo smetano in sladkor. Dodamo sadje in želatino. Na koncu na rahlo vmešamo še stepeno sladko smetano.
Torto sestavimo in dobro ohladimo, ter okrasimo.

Nikakor pa ne sme manjkati odličen jagodov sladoled. Različico z meto najdete na spletni strani Dobro&Zdravo.