Teranov liker s črnim ribezom

Za pretekle praznike sem prijatelje obdarovala z domačim teranovim likerjem, ki sva ga obogatila s črnim ribezom. Le-tega imava še nekaj na zalogi v skrinji, saj je lansko leto bogato obrodil.

Pohvale in navdušenje nad njim so deževali z vseh strani. In ker me je večina spraševala tudi po receptu, ga objavim kar tule.

Sestavine: 2 litra dobrega terana 1 kg sladkorja 1 kg črnega ribeza (lahko zamrznjenega) 2 decilitra ruma cimetova skorjica  ali vanilijev strok (po želji)

Postopek:

V teran stresemo sladkor in po želji vanilijev strok ali cimetovo skorjico ter zavremo. Dodamo črni ribez in pustimo vreti 5-10 minut. Ohladimo, precedimo, dodamo rum in prelijemo v steklenice.

In ker mi je bilo škoda temne aromatične plodove zavreči, sem jih spasirala, dodala malo likerja in želirni sladkor, da je nastala še okusna marmelada.

Če jo nekoliko razmešamo in razredčimo, jo lahko uporabimo tudi kot preliv za osvežilno skutno torto.

Pa še namig: če ribeza nimate več, lahko uporabite tudi kakšno drugo jagodičje: borovnice, jagode, maline...

Sama jagode ali borovnice, ki nimajo izrazitih velikih semen, pustim kar v likerju. 

Stebričasto sadno drevje

Zadnja leta smo priča samooskrbi v sleherni družini. Na vsakem, še tako majhnem kotičku si vsakdo zaželi lastnega pridelka. Stebričaste sorte jablan, hrušk, marelic češenj, sliv uspevajo prav na vsakem še tako ozkem pasu. Le dovolj sonca mora posijati, drugače se drevje ne počuti dobro.

Žlahtnenje in selekcija raznih varietet sadnega drevja po evropskih drevesnicah ne pozna meja. Ena takšnih je drevesnica je tudi Jäger in Klasen Nemčije, ki je tudi naš dobavitelj sadnih sadik; predvsem posebnosti po katerih smo tudi mi znani kot vrtnarija, ki ji nikoli ne zmanjka idej za vrtove prihodnosti.

V svet vrtičkarstva želimo vpeljati sorte primerne za vsak kotiček, po okusu privlačne, na pogled zanimive in tudi odporne na vse tegobe narave, ki je vse bolj neizprosna.

V izboru stebričastih sadnih vrst prištevamo: Stebričaste sorte jablan, hrušk, sliv, češenj, nektarin in marelic.

Glavne značilnosti stebričastih sort sadnega drevja

To je drevo, ki razvije osnovni provodnik (´deblo´) iz katerega izraščajo rodni poganjki. Govorimo o obliki rasti, ki ne tvori osnovnih ogrodnih vej, iz katerih izraščajo rodni poganjki – rodni les. Ta drevesa tvorijo le rodni les okoli osnovnega debla. To velja predvsem za pečkarje.

Pri koščičarjih izraščajo predvsem pokončne rodne šibe, ki jih obrezujemo po pravilih rezi koščičarjev. Več o rezi v kakšnem drugem prispevku, ali praktičnem prikazu.

Seveda tu in tam izrašča tudi kakšen pokončen divjak, katerega izrežemo. Glavna prepoznavna lastnost pa je, da ne rastejo v širino, kot ostale, klasične sadne sorte in je razdalja sajenja v vrsti minimalno 0,5 metra.

Zaradi te, ozko rastoče lastnosti to drevje sadimo lahko na zelo omejene površine. Posadimo si sadno živo mejo, nasadimo večje posode na terasah in balkonih ali tudi na atrijske in ostale vrtove in popestrimo sortni izbor.

Cepljene so na nekoliko bujnejše podlage, zaradi svojih rastnih lastnosti in dosežejo do 5 metrov višine in v povprečju 0,6 m širine.

Kratek nasvet o sajenju sadnega drevja

Preden se lotimo sajenja upoštevajmo osnove sajenja. Izkopljemo jamo širine in globine cca 60 cm. Po izkopu jame ločimo zgornjo polovico na levo in spodnjo polovico plasti na desno stran. Prvo plast izkopane zemlje imenujemo živica drugo spodnjo plast pa mrtvica. Mrtvici dodamo kompost in založno pognojimo z ustreznim odmerkom hranil fosforja in kalija, ter drugih mikrohrnil. Uporabimo gnojilo za drevje  http://www.floraexpress.si/izdelek/22560.8KG/vita-cote-hobby-za-grmovnice, ki ima ustrezno razmerje vseh potrebnih rastlinskih hranil za dobro rast in razvoj.

 

V sadilno jamo pritrdimo ošiljen in impregniran kostanjev kol. Drevje potrebuje količek vsaj dve leti po sajenju. Sadne vrste, ki so cepljene na šibke podlage pa oporo potrebujejo celotno življensko obdobje in se jih največkrat sadi ob žičnato armaturo.

Če nam voluhar pogosto predstavlja težavo, sadike posadimo v žičnato mrežo.

Mi ponujamo le sadike v loncih, kar ima prednost saj zamudniki lahko sadijo tudi izven optimalnega časa sajenja, ki je pri puljenih sadikah brez grude omejeno le na čas neolistane sadike (november – marec).

Sadike gojene v vsebniku uravnamo na globino tal kot znaša višina koreninske grude ali največ 2 cm globje v zemljo. Korenine tudi rahlo odvijemo, postrižemo in usmerimo horizontalno.

Deblo naj bo od količka oddaljeno  do 10 cm in pazimo, da je količek na južni strani. Zemljo – živico, to je tista zgornja plast katero smo najprej izkopali stresemo okoli korenin  in se prepričamo, da pod koreninami ne nastaja prazen zračni prostor.

Ko smo zasuli območje korenin po površini v obliki kolobarja dodamo še uležan hlevski gnoj ali dober kompost. Hlevskega gnoja nikoli ne trosimo pod korenine in na korenine.

Izkopana sadilna jama za sadno drevje

Korenine sadike iz lonca rahlo razmknemo po izlončenju

Posajena in zadovoljna sadika

Sadika posajena ob opori dovolj daleč od količka, da se lepo razvija.

Stebričaste jablane

Že dolgo govorimo in pišemo o balerinkah. Znane so sorte Bolero, Polka in Valtz.  Omenimo naj še sorte, ki smo jih sistematično izbrali na naših popotovanjih po drevesnicah širom Evrope. Sočne, aromatične, odporne in rodne.

To je pri izboru stebričastih sort jablan skupina Cats, kamor prištevamo RedCats, GoldCats in StarCats. Te stebričaste jablane so odpornejše na jablanove bolezni in tudi dobre po okusu.

Stebričasta jablana  sorta ´Starcats´

Je sorta stebričaste rasti. Po okusu in aromi je zelo podoben sorti Elstar. Je sorta odporna na bolezni jablan, zato se jo priporoča za ekološko pridelavo. Rodi začetek septembra in se dokaj dobro tudi skladišči.

Stebričasta jablana  sorta ´Goldcats´

Stebričasta jablana ´Goldcats´ je ena boljših selekcij skupine CATS – mačke. So odporne na bolezni (škrlup, pepelovke, rak) in tako primerne za ekološko vrtnarjenje ter ne potrebujejo škropljenja. Plodovi spominjajo na sorto zlati delišes z rdečkastim prelivom na osončeni strani. Plodovi tehtajo v povprečju cca 200 g.

Stebričasta jablana  sorta ´Pomforyou´

Ta sorta je stebričaste počasne rasti. Ima kratke internodije in se obrašča z brstikami in brstiči – kratkim rodnim lesom. Tu in tam odžene tudi kakšno šibo. Rodi v sredini septembra. Se tudi zelo dobro skladišči do sredine marca. Je zelo dobrega rahlo kiselkastega okusa in odporen na bolezni.

Stebričasta jablana  sorta ´Pomgold´

Kdor ima malo prostora ali samo teraso, bo prav gotovo posegel po teh mini stebričastih jablanah, ki dajo ob dobri oskrbi kar nekaj kilogramov pridelka. Kožica je zlato rumene barve. Meso je sočno in rahlo kiselkasto. Rodnost je redna, rodi v začetku septembra.

Omenili smo jablane, pa si poglejmo še marelico in slivo.

Vsakdo si želi marelico na svojem vrtu, sreča pa se z problemom občutljivosti na monilijo in pomanjkanjem prostora. Vse to rešimo z sajenjem sorte stebričaste marelice ´Armi-Col´

Stebričasta marelica ´Armi - Col´

Je sorta stebričaste rasti zato je primerna tudi za terase manjše površine in zelo omejene prostore ter sadne žive meje. Veliki plodovi so svetlo oranžne barve, imajo lepe rdeče pegice in jih obiramo v juliju. Okus je čudovito sladek in bo presenetil tudi zahtevne gurmane. Okusne in zdrave plodove lahko predelamo v marmelado in uporabimo kot prelive. Zraste 2,5 m v višino. Sorta je samoprašna in odpornejša na mraz. Odpornejša je celo na cvetno monilijo.

Stebričasta sliva ´Top - Col´

Sorta srednje zgodnje stebričaste slive z izrazito aromo. Meso je rumenkaste barve in zelo sočno, zmerno sladko. Je cepka, kar pomeni, da se meso lepo loči od koščice. Uporabljamo jo za svežo porabo, kot tudi za predelavo. Plodovi so srednje velikosti zorijo postopoma v razmaku 1 – 2 tedna.

Stebričaste češnje

Omenimo naj sorti Sylvia in Celesta. Za stebričaste češnje je pomembno le poudariti, da jih obiramo tako, da jih odstrižemo s pecljem. Sorta Celesta je zelo občutljiva na odtrgavanje brstov v kolikor jo obiramo ročno. Bolje je, da za obiranje uporabimo kakršne koli škarje in ostanki pecljev se bodo na drevesu sami posušili in odpadli brsti za drugo leto pa bodo ostali nepoškodovani. Češnje vedno obiramo s pecljem!

Vse ljubitelje sadjarjenja vabimo na obisk naših Vrtnih centrov Vrtko. V kolikor pa ste predaleč, pa Vas vabimo k nakupu v spletni trgovini http://www.floraexpress.si/.

Če bo tako toplo bomo kmalu lahko začeli saditi, v teh podnebnih spremembah pa je vsekakor karkoli težko napovedovati. Želimo vam vsem uspešno vrtnarsko sezono!

Avtor teksta in slik o sajenju: Primož Brezovec

Bodi moj Valentin!

Že res, da smo še v januarju, vendar je Valentinovo že skoraj pred vrati.

Presenetite svoje najdražje in jim poklonite šopek čudovitih rdečih vrtnic, ki so najbolj priljubljene ob tej priložnosti. Lahko si privoščite malo drugačnosti in jih obdarite s šopkom petdesetih tulipanov v rdeči barvi. Za najdrznejše smo pripravili še pisan pomladni šopek.

Naročila že sprejemamo v naši spletni trgovini Flora Express.

Marmelada za dvig odpornosti

Vsakodnevno poslušam kako so na pohodu razne viroze, gripa, rota virusi, ... pa sem se odločila, da z vami delim recept, na katerega prisega sodelavka. Vsakodnevno jo opazujem, kako se ob času malice sladka z okusno marmelado. Jaz jo bom pripravila danes, saj je najmlajša članica naše družine obležala z bolečim grlom in hudim glavobolom. Mogoče lahko še kaj rešim "alla post festum".

Torej, če ste bili poleti in v jeseni pridni, ter ste nabirali jagodičevje, lahko uporabite tega, drugače pa se odpravite v trgovino (v upoštev seveda pride tudi zamrznjeno jagodičevje).

Potrebujemo:

1 l terana/refoška

250 g borovnic

250 g brusnic

250 g suhih sliv

250 g temnih rozin

1 kozarec medu

1 žlica cimeta

1 žlica ingverja v prahu

V vino stresemo vse sadje, ter zavremo. Vre naj največ 10 minut, nato vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom. Zmes malce ohladimo, ter dodamo med, cimet in ingver. Dobro premešamo, da se med stopi. Z zajemalko zlijemo v čiste in suhe kozarčke, ter obrišemo rob kozarca in pokrovček z žganjem. Krepko zatisnemo pokrov in damo v temen prostor.
Ko kozarček načnemo, ga damo v hladilnik.

Pa še doziranje: 
Če si zelo "na tleh", pojej dve žlički na dan.
Če si zelo bolan, pojej tri velike žlice za malico brez kruha ali česa drugega, da se v želodcu lažje prebavi in gre direktno v kri.

Vitaminski kompleks

V zimskem obdobju smo bolj kot ne po pridelek primorani zaviti v trgovino, saj naši vrtovi še počivajo. A če smo pametno načrtovali vrt že spomladi bomo v nadaljevanju spoznali, da le ni čisto tako.

V tem času na vrtu lahko še poberemo listnati, glavnati in brstični ohrovt. Te kapusnice dobro prezimijo, če le ni bila temperatura prenizka. Zato je zelo pomembno, da v vrt umestimo vrtnine, ki jih poberemo tudi v tem času. Nepogrešljiv in zelo dober je ohrovt v omaki in tudi ohrovtova juha je pravo zdravilo.

Skopljemo lahko tudi rumeno podzemno kolerabo, koreninski peteršilj, črni koren, topinambur. V zavarovanem prostoru imamo špinačo, motovilec in por. Na zimsko solato in radič pa bomo morali počakati do marca. Če jih imamo na prostem jih februarja pokrijemo z folijo, da bodo vrtnine čim prej ujele sončne žarke in toploto ter začele rasti.

Če imamo dobro sadno klet, so zimska jabolka in hruške tudi še na zalogi. V našem sortimentu sadja imamo odporne sorte jablan med katerimi se najdejo tudi take, ki se dolgo obdržijo v primerni kleti. Več o sadnih posebnostih in novostih si preberite tukaj. http://www.floraexpress.si/katalog/G90025/sadno-drevje-in-jagodicevje

Sadne vrste, ki veljajo za prave vitaminske bombe, dostopne tudi v naši prodaji so: goji, aronija, šisandra, brusnice, posebne vrste mini kivijev, rakitovec …

Hrana rastlinskega izvora vsebuje vse potrebne vitamine razen B12 ki nastane v črevesnih procesih. Prav tako velja za vitamin A in D, ki pa v telesu nastajata iz provitaminov.

Nekaj splošnih dejstev o posameznih vitaminih in v katerem sadju in zelenjavi jih najdemo.

Vitamin A, v telesu nastaja iz provitamina karotena. S karotenom je bogato tisto sadje, ki je oranžno obarvano. To so: korenček, marelica, buče, … vsebujejo ga tudi špinača, blitva, ohrovt.

Vitamine B kompleksa najdemo v stročnicah, zato na zelenjavni vrt umestimo fižol, grah, lečo in čičeriko, ki sta sicer malo manj znani a vseeno zelo uporabni.

Vitamin C imenujemo tudi askorbinska kislina in je eden najpomembnejših. Najdemo ga v papriki, vseh citrusih, kiviju, zelju in nasplošno v ostalem sadju.

Podrobneje pa bomo za konec predstavili še šipek in rakitovec, ki sta žal nekoliko v ozadju.

Navadni Šipek (Rosa Cannina)

Razširjen je v Evropi, Severni afriki in zahodni Aziji. Raste do visokogorja.

Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišeči. Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in vsebujejo številna trda semena – oreške, pokrite s številnimi dlačicami. Cveti od maja do junija. Plodovi zorijo od septembra naprej.

Plodove pobiramo lahko tudi po slani. Sušimo jih v senci na prepihu. Posušene plodove zdrobimo v terilnici. Hitreje pa se sušijo, če sveže plodove razrežemo na četrtine.

Zaradi velike vsebnosti vitamina C uporabljamo šipek proti spomladanski utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvah dlesni. Vsebuje tudi karoten (provitamin A), organske kisline, čreslovine, pektin, več vrst sladkorjev in minerale.

Šipek je nezahtevna pionirska rastlina, ki se tudi divje razrašča. Poznamo tudi žlahtne sorte navadnega šipka.

Japonski šipek (Rosa rugosa)

Je zelo lepa okrasna grmovnica zato se ne obotavljajmo z nakupom. Ta vrsta izvira iz Japonske, kitajske in Koreje. V višino zraste do 2 metra in nas tako kot vrtnice očara z svojim cvetjem in jeseni s plodovi.

Iz plodov prav tako pripravimo okusne marmelade, džeme, želeje, sirupe, čaje in celo vino.
http://www.floraexpress.si/izdelek/10000015947/sipek-japonski

Rakitovec (Hippophae rhamnoides)

Najdemo ga redko, saj ga pri nas ne gojijo intenzivno. Vsebuje izjemno veliko vitamina C. Pomembno je poudariti, da potrebujemo moško http://www.floraexpress.si/izdelek/1000009991/rakitovec-moska-rastlina  in žensko http://www.floraexpress.si/izdelek/1000009899/rakitovec-zenska-rastlina sorto, saj je vrsta dvodomna. Podobno kot pri kiviju tudi tu velja pravilo, da na 5 ženskih rastlin sadimo eno moško.

Plodovi rakitovca imajo 7-krat več C vitamina kot limone, številne minerale, aminokisline, fitosterole, esencialne maščobne kisline.

Ena najpomembnejših sestavin rakitovca je tudi kvercetin. Deluje protivnetno, krepi srce. Poleg tega je bilo dokazano, da je močan antioksidant, ugotovljeno pa je bilo tudi protitumorno delovanje.

Avtor članka: Primož Brezovec

Prebujanje ...

Dragi moji vrtičkarji in ljubitelji vsega lepega!

Ste se že odpočili od lanske deževne sezone in vam misli že uhajajo na letošnjo pomlad? Te dni že kar pošteno diši po njej. Napoved je sicer bolj zimska, vendar pa lahko v dolgih popoldnevih začnemo z načrtovanjem letošnjih zasaditev.

Naše poti vodijo konec meseca v Nemčijo - le kaj bo letos novega? Kakšni so trendi letošnjih zasaditev? Mogoče kakšen nov križanec med sadnim drevjem? Poročanje sledi :)

Kaj pa vam lahko ponudimo do takrat? Vabim vas, da si vzemite čas in prelistajte nov katalog Dobro&Zdravo.


http://www.vrtko.si/vsebina/dobro&zdravo2015.pdf

Veseli december

Začel se je veseli december. V visokogorju in višje ležečih delih končno naletava sneg, v Ljubljani in drugje po dolinah pa se nadaljuje sivo, megleno, deževno obdobje.
Postali smo že pravi Angleži, saj se pogovarjamo samo o vremenu in jamramo kako nam je hudo. Trenutke sivine si lahko polepšamo z drobnimi stvarmi: kaj bi sedaj dala za topel čaj ali dober kuhanček, debelo dekico in lepo glasbo. Malce čudno bi me sicer gledali v pisarni v takem stanju, ampak ob pogledu skozi okno, kjer spet naliva dež, se mi žal porajajo takšne misli.

Zato pa je potrebno izkoristiti sleheren trenutek; mogoče opazovati sončni vzhod na topli Siciliji in poslušati ribiča, ki prepeva - verjetno je bil ta dan izredno zadovoljen z ulovom

 

Tudi jaz bi zapela ob takem ulovu

Lahko pa si stanovanje polepšamo s cvetjem, ki s svojo živahno barvo pozitivno vplivajo na naše počutje. Prave znanilke praznikov so prav gotovo božične zvezde. Prekrasne rdeče, roza, bele, rumene, oranžne ali pisane so prava paša za oči. Ob nakupu moramo paziti, da je ne izpostavljamo nizkim temperaturam, saj se bo šok pokazal že čez nekaj dni, ko bo rastlina odvrgla liste. Rastlina dobro uspeva na sobni temperaturi, zalivamo pa jo približno 1x tedensko oz. po potrebi.



Lepa dekoracija v teh prazničnih dneh je tudi božični kakatus ali Schlumbergera. Izredno lepa rastlina, katero postavimo na svetlo in malce hladnejše mesto v stanovanju. Pri nakupu pazimo, da izberemo rastlino, ki ima veliko še neodprtih cvetov oz. popkov.


Vabljeni v naše vrtne centre!