Namizno grozdje

Grozdje je odlično sadje jeseni, ki blagodejno deluje na organizem: kosti, možgane, živce, ledvica in črevesje. Vsebuje grozdni sladkor, kalcij, fosfor, kalij, vitamin B in C.
Namizne sorte iz naše ponudbe lahko vzajate kot brajde. V njihovi senci se boste lahko poleti hladili.

Za vse sorte se priporoča zimsko škropljenje z bakrovimi pripravki. Za tiste, ki niso povsem odporne pa ni odveč še kakšno poznejše škropljenje s primernimi pripravki.

Sultanina bianca, sorta brez pečk, ki je primerna za sušenje (rozine)

Grozdi te sorte so srednje veliki; tehtajo okrog 400 gramov. Jagode so manjše, ovalne oblike. Kožica je tanka, meso hrustljavo in zelo sladko. Zori v začetku septembra.

Ametista je sorta brez pečk z grozdi, ki tehtajo med 600 in 900 grami. Jagode so ovalne, rožnato obarvane in zelo okusne. Zori v začetku septembra.

Ambra ima rahlo dišeče jagode (podobno kot pri izabeli – fox aroma)

Je zelo odporna sorta namiznega grozdja, ki je ni potrebno škropiti! Grozdi so težki do 300 gramov. Jagode so bele, okrogle z zelo malo pečkami in rahlo dišeče. Zori konec avgusta.

Agata je zelo odporna sorta grozdja brez pečk!

Je črna sorta, ki je ni potrebno škropiti. Grozdi so težki okoli 200 gramov. Jagode so manjše, ovalne. Kožica je temno vijolična. Meso je  čvrsto, sočno in dišeče (kot izabela - fox aroma). Sorte ni potrebno škropiti. Zori sredi avgusta.

Zafira je odporna sorta z izrazito muškatno aromo. Črni grozdi so srednje veliki, težki 300 do 400 gramov. Jagode so okrogle, zelo okusne z izrazito muškatno aromo. Sorta je zelo odporna na bolezni. Zori v začetku septembra.

Smeralda je zelo odporna sorta grozdja, ki je ni potrebno škropiti. Je sorta črnega grozdja. Grozdi so srednje veliki, težki 300 do 400 gramov. Jagode so velike, okrogle in dišeče (fox aroma). Zori sredi avgusta.

Apirena nera je črno namizno grozdje brez pečk. 

Grozdi so veliki, težki 800 do 900 gramov. Jagode so velike okrogle, hrustljave in zelo okusne.

Zori sredi septembra.

Bela sorta Sladka citrina je brez semen in zelo odporna sorta, ki je ni potrebno škropiti! 

Grozdi so težkim okrog 350 gramov. Jagode so srednje velike, okrogle, svetlo rumene barve. Meso je sladko, sočno z rahlo muškatno aromo. Zori v začetku septembra.

Corniola je sorta belega namiznega grozdja z velikimi grozdi. Njihova teža je med 700 in 1000 grami. Jagode so ovalne in velike. So hrustljave, sladke in zelo okusne.

Zori v sredini septembra.

Dnevi odprtih vrat

V teh dneh poteka tradicionalni hišni sejem za vrtnarje in cvetličarje. Na voljo so jesenske lepotice, sadne sadike, lonci in še marsikaj. Oglasite se pri njih in zagotovo boste našli kaj zase.

Orehi

Oreh spada med zelo stara sadna drevesa in je razširjeno po vsej Evropi, Aziji pa tudi po Amerki in Rusiji. Cenjen je predvsem kot sadno drevo za orehova jederca. Za praznike po tradiciji zadiši po orehovi potici. 

Slika kruhinpotica.com

 Zelo cenjen je tudi orehov les.

Za orehe so primerna zmerno topla območja s čim manjšimi temperaturnimi nihanji, a veliko sonca. Najprimernejše so brežine in rahlo nagnjene lege.  Pri sajenju orehov se izogibamo izpostavljenim vetrovnim legam.

Oreh je občutljiv na spomladanske pozebe, ki pa so v zadnjih letih žal kar pogoste. Tako je bilo orehovo drevo sredi maja po pozebi.

V letošnjem letu se je izkazalo, da so bili manj prizadeti orehi na nekoliko višjih nadmorskih višinah, kjer je cvetel kasneje. Mladi plodiči propadejo pri temperaturi pod -1°C, mladike v prvi fazi rasti pri nižji od -2°C. Odprti moški cvetovi prenesejo temperature do -3°C.

Drevo v mirovanju prenese temperature nižje od -20°C.

Orehi so enodomne rastline z ločenimi moškimi mačicami in

 

ženskimi cvetovi, ki se pri večini sort formirajo na koncu enoletnih poganjkov.

Moških cvetov je v polni rodnosti navadno več kot ženskih. Orehe oprašuje veter. 

Večina orehov rodi na koncu enoletnega lesa. Pri sejancih, ki so bili včasih najpogostejši, je veljalo, da je preteklo mnogo let, da so drevesa zarodila. Cepljena drevesa začnejo roditi po 3. letu starosti.

Oreh ne zahteva pretirane rezi, saj že sam oblikuje lepo krošnjo. Krošnja navadno ni pretirano gosta, zato ne opravljamo pogostih rezi. Veje se pod lastno težo upogibajo in s tem se krošnja razpira.

Dostikrat se zgodi, da drevo razvije dva vrha. Za samo rodnost to ni problematično. Pod težo snega pa se drevo lahko razkolje in je tako uničeno ali vsaj prizadeto. Bistveno je torej, da enega od vrhov odstranimo.

Zimsko rez opravimo spomladi, ko so temperature že nekoliko nad 0°C, poletno pa avgusta, ko se konča intenzivna rast.

Ob sajenju odstranimo dva do tri brste pod vrhnjim, da vzpodbudimo rast poganjkov iz niželežečih brstov in tako poskrbimo za pravilen razvoj ogrodnih vej. V poznejših letih v večini le skrbimo, da bo krošnja dovolj zračna in osvetljena. Režemo raje vsako leto malo, kot preveč naenkrat. Režemo tik ob deblu in rane sproti zamažemo s cepilno smolo. Če je le mogoče, ne izrezujemo predebelih vej.

Oreha žal ni mogoče uspešno pomanjšati in zato ni primeren za majhen vrt.

Pred boleznimi zaščitimo orehe z bakrovimi pripravki.

Orehi zorijo od septembra do oktobra. Zelena lupina predstvlja zunanji ovoj. Znotraj je olesenela luščina, ki je sestavljena iz dveh simetričnih polovic,  zraslih s šivom. Znotraj je užitno jederce sestavljeno iz dveh polovic. Velikost ploda je sortna lastnost.

Jederca so bogata z maščobnimi kislinami, vitaminom E, fenoli in minerali. Varujejo pred boleznim srca in ožilja ter znižujejo holesterol. Orehi pozitivno vplivajo na  možgane. Hladno stiskano olje zdravi kožne bolezni (luskaste ekceme, akne, blaži srbečico).

Zelene plodove lahko uporabimo za pripravo orehovega žganja.

Vsi deli rastline vsebujejo snov juglon, ki lahko zavira rast rastlin v bližini.

Znimive sorte

Franquette

Franquette je zelo razširjena francoska sorta oreha. Raste sorazmerno počasi in rodi srednje dobro. Zacveti in odžene pozno, tako da ni občutljiva na spomladanske pozebe. Dozori v sredini oktobra. Jedrca so zelo svetla, dobrega okusa in se lahko izluščijo. Sorta je primerna za hladnejša območja ravno zaradi poznejšega odganjanja in cvetenja.

Mars

Mars je sorta, ki je odporna na bolezni. Zacveti v maju in je zato manj občutljiva na pomladanske pozebe. Dobro prenaša tudi zimski mraz. Oreh Mars raste počasi - letni prirast je manjši od 50 cm.

Jupiter

Jupiter je srednje bujna, dobro rodna sorta češkega izvora. Primerna je predvsem za vinogradniške lege. Plodovi so srednje veliki in valjasti. Luščina je srednje debela in se lahko lušči. Dobit jedrc je 50%.

Sychrow

Oreh z rdečimi jedrci! Drevo je dokaj bujne rasti z lepo oblikovano krošnjo. Plodovi so srednje veliki, lupina je dokaj krhka in delno nagubana. Jedrca so značilno škrlatne barve in zelo dobrega okusa. Sorta dozori v 2 do 3 tednu v septembru.

Slike: svetovni splet