Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03

četrtek, 25. avgust 2016

Viseče in vzpenjave jagode

Viseče in vzpenjave jagode so večkrat rodne.


Povešanje in vzpenjanje dosežemo z načinom vzgoje v visečih posodah ali ob oporah.
Sorte, ki jih sadimo na tak način, imajo velik potencial izraščanja živic, kar je pri večkrat rodnih sortah redkeje izražena lastnost.

Vzgoja povešavih oz. visečih jagod je preprosta, saj živice prosto visijo. Sadimo jih v viseče posode ali korita.


Za tak namen lahko v naši ponudbi najdete sorto Elan.
Plodovi zorijo vse od junija do pozne jeseni. So do 6 cm veliki, zelo okusni in aromatični. Vsebujejo visok delež sladkorjev in vitamina C.



Pri vzgoji vzpenjavih moramo biti bolj vestni in natančni. Živice, ki se razvijejo, moramo usmerjati in privezovati ob oporo. Paziti moramo, da je delo opravljeno temeljito, saj se v nasprotnem primeru živice povesijo ali celo zlomijo.


Za vzgojo ob opori priporočamo sorto KletterToni. Živice pri tej sorti so zelo dolge in močne.
Plodovi so srednje veliki, svetlo rdeči, zelo okusni in aromatični. Zorijo od junija do prve zmrzali.


Nasvet: če želite, da bodo sadike razvile večje število živic in kasneje obilje plodov, spomladi odstranite prve cvetove!

torek, 23. avgust 2016

Plodova vinska mušica

Ste tudi vi opazili na jagodičju in koščičarjih mehke plodove? Škodo vam najverjetneje povzroča plodova vinska mušice (Drosophila suzukii).

Njeno prisotnost so pri nas prvič ugotovili leta 2010 na območju Primorske in osrednje Slovenije. Sedaj je razširjena že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije.

Plodova vinska mušica ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso. To so predvsem jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive...). napadajo tudi grozdje, smokve, kaki in plodove različnih samoniklih rastlin (črn trn, bezeg, divje češnje, cibore, gozdna borovnica).

Plodova vinska mušica je velika 2 - 3 mm. Je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje spoznamo samce, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso. Opazimo jo lahko že s prostim očesom. V ugodnih letih lahko razvije tudi 10 in več rodov.



Razvoj od jajčeca do odrasle mušice traja približno 15 dni. Oplojena samica odloži jajčeca v zoreče ali že zrele plodove tik pod povrhnjico tako, da iz nje pogosto še štrlita nitasti dihalni cevčici.

Jajčeca v robidi (zelo povečano)

Na tem mestu se tkivo po 2 do 3 dneh, ko se izležejo žerke, zmehča in ugrezne.

Močno prizadeti plodovi češnje

Pri malinah, robidnicah, jagodah in murvah, ki imajo sestavljen plod, je to mesto pogosto težje zaznati.


Odrasle žerke se zabubijo blizu izhoda iz napadenega ploda ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh.
Plodova vinska mušica prezimi v glavnem kot odrasla žival (muha) v različnih skrivališčih, tudi v stanovanjih.

Napada povsem zdrave plodove od začetka zorenja do obiranja. V ugodnih pogojih lahko napade plodove tudi v skladišču.
Napadeni plodovi so neuporabni, saj je v njih žerka, tkivo pa je povsem razpadlo in mehko.

Močno napadeni plodovi jagod

Ličinke (žerke) v plodu jagode

Žerke v plodu ameriške borovnice. Tkivo je povsem razpadlo.

Na prizadete plodove se dodatno naselijo še različne glive, ki povzročajo različne oblike plesni in gnilobe. Te se rade razširijo tudi na sosednje plodove.

Poškodbe na plodovih robide

Škoda na malinah

Plodovo vinsko mušico povsem verjetno ne bomo nikoli zatrli, saj se je preveč razširila. Poleg tega se tudi zelo hitro razmnožuje. Škoda, ki jo lahko povzroči pri neuspešni zaščiti, zelo hitro presega 50 %. Ponekod je pridelek lahko povsem uničen.

Plodova vinska mušica se na krajše razdalje širi s preletom, na daljše pa predvsem z napadenimi plodovi oz. njihovimi ostanki ali neočiščeno embalažo.

Na domačih vrtovih lahko precej zmanjšamo populacijo že s tem, da namestimo pasti.


Uporabite zaprte plastenke, v katere v zgornjem delu navrtate 8-10 luknjic v premeru 4 mm, in vanje nalijete mešanico kisa in vina v razmerju 3:1. Dodate žlico sladkorja in/ali kvas ter nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode. Tekočino zamenjajte vsakih nekaj dni oziroma ob pregledovanju ulova.


Tekst je povzet po zapisih na strani Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

četrtek, 21. julij 2016

Zakladnica zdravja

O aroniji, nezahtevni a uporabni grmovnici,  smo že pisali na našem blogu.
Aronija
Sadne grmovnice za žive meje


Aronija ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Daje neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.

Plodovi aronije so bogati tudi s hranljivimi in zdravilnimi snovmi. Vsebujejo železo, kalcij, baker, jod, bor, molibden, mangan, kalij in kobalt.
Zreli plodovi so prava vitaminska bomba - vsebujejo veliko vitamina A, C več vrst vitamina B, E in zelo redek vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C.

Aronija ugodno vpliva na ožilje, krvni tlak, odpravlja želodčne težave, zmanjšuje možnost nastajanja arterioskleroze, blaži migrene, varuje naše črevesje, krepi imunsko sposobnost organizma. Vplivala naj bi tudi na izboljšanje vida in spomina, povečuje elastičnost kože.

Poleti je polna temnih plodov, ki ne odpadajo in jih zato lahko obiramo dlje časa. Če jih oberemo v suhem vremenu, lahko plodovi pri sobni temperaturi zdržijo in ohranijo hranilne snovi vse do 30 dni, v hladilniku tudi več mesecev. Jagode lahko tudi zamrznemo ali posušimo in jih tako shranimo za zimske mesece.

Sok iz aronije je temne barve in kiselkasto trpkega, vendar prijetnega okusa, predvsem pa je osvežilen. Uporablja se kot dodatek, ki obarva svetlejše sokove (na primer ribezov ali jabolčni).

Plodove uporabljamo tudi kot surovino za likerje, aperitive, namizno, peneče se in desertno vino, sadne želeje, osvežilne pijače in sirupe. Pripravimo lahko marmelade in džeme. Pri tem aronijo največkrat kombiniramo z drugim sadjem kot naprimer jabolki.


Poleg vseh ugodnih vplivih na zdravje, je aronija zelo dekorativna  in nezahtevna rastlina. Spomladi je odeta v bela socvetja.


Jeseni se grmi odenejo v žareče barve in so prava paša za oči.


Aronija nam daje več kot dovolj razlogov zakaj jo posaditi v domači vrt.

sreda, 20. julij 2016

Zdrave in izenačene sadike

Da bi vam zagotovili zdrave sadike jagod, jih vzgajamo iz in vitro sadik.


V laboratoriju iz ene celice ali dela rastline vzgojijo nove rastline, ki so popolnoma podobne starševskim rastlinam.

Na slikah so sadike nove sorte jagode z izredno debelimi plodovi, ki jo boste lahko pri nas kupili že to jesen.


S sadik je potrebno dobro sprati želatinasto snov, ki je podlaga, v kateri se rastlinice razvijejo.



Male rastlinice razdelimo


in posadimo v platoje .




Ko nekoliko zrastejo, jih presadimo v lončke in kaj kmalu se bodo znašle v naših vrtnih centrih.

Za pokušino...


ponedeljek, 18. julij 2016

Plevel ali koristna rastlina?

Navadni tolščak ali portulak (Portulaca oleracea) je enoletna zelnata rastlina s pritlehnimi mesnatimi poganjki zeleno rdečkaste barve. Na njih so mali sočni listi in od julija do oktobra tudi rumenkasti cvetovi, ki so odprti le ob sončnih dopoldnevih.


Rastlina izvira iz Azije in za dobro rast potrebuje veliko toplote in sonca. Razrašča se na obdelanih in zapuščenih tleh. Ste ga kdaj poskusili? Ni le nadloga na gredicah, ki se je težko znebimo. Navadni tolščak je tudi okusna rastlina, ki vsebuje veliko mineralov (kalcij, železo, magnezij, kalij...), vitaminov (A, B, C), antioksidantov. Med vsemi rastlinami imajo največ omega-3 maščobnih kislin.
Glede na vse snovi, ki jih vsebuje, krepi srčno žilni in imunski sistem, deluje antibakterijsko, kot diuretik...  Sluzi naj bi blažile vnetja v želodcu in črevesju ter vnetja in okužbe sečil. 
Kot obkladek ga lahko uporabimo za blaženje posledic pikov insektov in mišičnih krčev.

Priprava obkladka100 g sveže rastline damo v 100 ml mrzle vode. Zavremo in pustimo na počasi vreti 15 do 30 minut. V to tekočino namočimo krpo in jo enkrat do dvakrat na dan položimo na boleče mesto.

Za nižanje telesne temperature:
10 g cvetočih vršičkov pustimo nekaj ur stati v 1/2 l vode. Precedimo in pijemo tri skodelice toplega čaja na dan.

Proti notranjim zajedalcem:
25 g listov in cvetočih poganjkov damo v 1/2 l vrele vode. Po nekaj minutah precedimo in pijemo tri skodelice toplega čaja na dan
Rastlina je sočna, rahlo kiselkastega in slanega okusa. Uporabljamo predvsem surovo, lahko pa tudi kuhano ali vloženo v olje ali kis.


Kiselkasti okus tolščaka doda solatam in drugim jedem prijetno svežino. Na spodnji sliki je v družbi z rdečo peso in oranžnim korenčkom.


V juhi je lahko glavna sestavina ali le dodatek.


Z njim lahko popestrimo tudi mesne jedi.


Iz portulaka lahko pripravimo tudi pesto ali ga dodamo hladnim omakam. Primer je portulakov tzatziki, kjer z njim nadomestimo kumarice. Namesto koprca pa uporabimo svež koriander ali origano.


Tolščak lahko tudi zamrznemo. Glede na vir s svetovnega spleta se najbolje obnese naslednji postopek.
Očiščen portulak za nekaj minut kuhamo nad paro. Nato ga prestavimo v posodo, ki smo jo postavili v večjo posodo z ledeno hladno vodo (mrzla voda z dodanimi ledenimi kockami).



Dobro ohlajenega damo v vrečke in zamrznemo. S takim postopkom ohranimo v rastlini več hranilnih snovi kot če bi ga hladili direktno v vodi.

Poskusite ga in sporočite, na kakšen način vam je najbolj ugajal.

Zanimivost:
bolj zgodaj zjutraj kot potrulak pobiramo, bolj kiselkast okus ima.

torek, 12. julij 2016

Priprave na jesensko sezono

Zunaj je prava poletna vročina, pri nas pa skrbimo, da bodo vaši vrtnarji vzgojili kakovostne in lepe rastline za jesenske in zimske mesece. Male sadike ciklam, krizantem in božičnih zvezd pridejo k nam v platojih in škatlah zloženih na transportne vozičke. Naši pridni delavci jih razdelijo glede na naročila in že jutri bodo pri vrtnarjih, ki jih bodo presadili v lončke in zanje skrbeli do dne, ko bodo rastline primerne za prodajo.











 


ponedeljek, 04. julij 2016

Zelišča z domačega vrta

Zelišča letos prav lepo rasejo in so zdrava. V zadnjih toplih dneh sem porezala nekatere med njimi in jih posušila. Tako bodo vedno pri roki in bodo bogatila jedi ter krepila in vračala zdravje v zimskih mesecih.

Z rezjo vzpodbudimo ponovno rast, zato se le pogumno lotite tega opravila.

Origano

Drobnjak je zrezan in pripravljen za sušenje.



Vrtni timijan

Več o zeliščih lahko preberete na spletni strani Dobro&Zdravo.