Jesenske zasaditve v posodah

Rastline se jeseni odenejo v rumene do škrlatno rdeče barve in ponujajo pravo jesensko idilo. Odličen kontrast predstavlja nizko zimzeleno grmičevje, ki še bolj poudari jesenske odtenke. Zdaj je pravi čas, da pripravimo jesenske zasaditve v posodah, koritih, gredah, skalnjakih in na grobovih.

Jesenske zasaditve v posodah

Pri jesenskih zasaditvah je vedno manj omejitev, zato si privoščimo zasaditev, ki bo pisana prav nam na kožo. Med najbolj razširjenimi jesenskimi trajnicami so ciklame, mačehe in jesenske rese. S pisano paleto jesenskih cvetov so pravi magnet za poglede. Zasaditve dopolnimo z rastlinami, kot so hebe, kalocefalus in iskrivke. Zraven se odlično podajo tudi manjši iglavci, trave, šaši in muhlenbekija. Dodamo lahko tudi naravne materiale, kot so veje, bučke in podobno.

Ciklama je cvetoča gomoljnica, ki nas s cvetenjem razveseljuje v jeseni. Iz gomolja rastejo pokončna stebelca s srčasto oblikovanimi in temno zelenimi listi s svetlejšimi vzorci. Dopolnjujejo jih cvetovi, ki so rožnate, rdeče ali bele barve. Pri oskrbi ciklame moramo biti pozorni, da je ne zalivamo po gomolju, saj lahko zgnije. Ko odcveti jo lahko zavržemo ali pa gomolj iz zasaditve presadimo v suho prst in ga postavimo v hladen ter svetel prostor.

Ciklama

Jesenska resa ali vresa je okrasna rastlina z zimzelenimi in zelo kratkimi iglastimi listi. Cveti vse od poznega poletja do jeseni. Ima drobne cvetove, ki so na vrhovih vejic združeni v pokončna socvetja. Odtenki barvnih cvetov so različni - vseh od belih, rožnatih, rdečih do vijoličnih. Na naravnih rastiščih jesenska resa uspeva v kislih in vlažnih tleh. Njen koreninski sistem je gosto razraščen, zato pazimo, da je ne posadimo preblizu drugim grmovnicam. Sadimo jo v enaki globini, kot je rasla v loncu. Sadiki dodamo nekaj substrata za kisloljubne rastline in jo ustrezno zalijemo.

Jesenska resa in muhlenbekija

Hebe ali grmasti jetičnik je nizko zimzeleno grmičevje, ki ima gosto in kroglasto rast z majhnimi listi. Listi so trdi, gladki in zelene barve. Ni rabi obrezovanja, odstranjevati pa mu je potrebno odmrle dele. Raste pokončno in počasi ter doseže rast višine približno 40 cm. Ustrezajo mu odcedna in rahlo kisla, humusna tla. Pri sajenju je potrebno paziti na vlago substrata, da mu preprečimo mokro gnilobo in se izognemo propadu rastline.

Kalocefalus je srebrno siv grmiček z drobnimi iglastimi listi. Je strukturne in grmičaste oblike ter ne potrebuje obrezovanja. Ustrezata mu sušna lega in dobro odcedna tla. Zalivamo ga malo in po potrebi. Ne prenaša temperatur, ki so nižje od 7°C, a ohrani svoj okrasni videz. Z večkratnim obrezovanjem vršičkov lahko pri mladih rastlinah pospešimo gosto razraščanje.

Heuchera, iskrivka ali ognjeni dež je nizka trajnica z zimzelenimi in okrasnimi listi z valovitim robom. Ustrezajo ji sončna do delno sončna mesta in hranljiva, vlažna ter dobro odcedna tla. Cveti od junija do julija s cvetovi kremne ali rdečkaste barve. Za jesenske zasaditve je zanimiva zaradi listov, ki so različnih barvnih odtenkov.

Muhlenbekija je nizka in široka rastoča trajnica, ki najbolje uspeva v rahlih in dobro odcednih tleh.  Je listnata vzpenjalka, ki potrebuje sončno do polsenčno lego. Stebla so tanka in rjava, listi pa temno zeleni. Cveti poleti z zeleno belimi cvetovi, sledijo jim drobni beli plodovi. V jesenske zasaditve jo sadimo zaradi zelenega kontrasta.

Vse jesenske lepotice so na voljo v spletni trgovini Flora Express in vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

Zimzelene rastline za živo mejo

Vrtove obdamo z živo mejo, da si omejimo prostor ali zastremo poglede. V ta namen zasadimo listopadne ali zimzelene rastline. Med zimzelenimi rastlinami vam predstavljamo kleke, lovorikovce in fotinije.

Živa meja

Zimzelene rastline za živo mejo sadimo v odcedna tla, ki jih prekopljemo in založno pognojimo. Uporabimo lahko počasitopno gnojilo Vita Cote hobby za grmovnice. Takoj po sajenju rastline dobro zalijemo in jih nato nekaj časa redno zalivamo (nekje do dva tedna, lahko tudi dlje). Pri tem pazimo, da so rastline zalite in ne utopljene. Pri rezi se držimo pravila, da je bolje, da ne režemo v prevročih in sušnih dneh.

Smaragdni klek (Thuja occidentalis Smaragd)

Smaragdni klek spada med zelo uveljavljene zimzelene rastline za žive meje, ki ne zahteva pretirane oskrbe. Barva iglic je smaragdno zelena, pozimi pa nekoliko potemni in lahko dobi bronasto rjav odtenek. Rastlina ima stožčasto rast in je zato ni potrebno veliko obrezovati. Primerna je za žive meje višine od 1,5 do približno 3 metrov. Višino vzdržujemo z rednim striženjem, saj slabo prenaša rez starejših poganjkov. Rez opravimo dva do trikrat na leto med aprilom in avgustom. Najprimerneje je, da opravimo rez proti koncu junija. Sadimo dve, največ tri sadike na tekoči meter in jim namenimo sončno do polsenčno lego.

Smaragdni klek - živa meja

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Lovorikovec je zimzelen grm, ki ga sadimo kot soliterne rastline. Primeren je tudi za strižene žive meje. Sadimo ga v bolj senčne lege. Listi so veliki in bleščeče zeleni. Bela socvetja, ki se odprejo spomladi, so prava paša za čebele. Iz njih se razvijejo jagode, ki so hrana za ptice. V višino doseže od 1,5 do 5 metrov, oziroma odvisno od sorte. Letni prirast je približno 30 do 60 cm. Režemo ga od pozne spomladi, ko mine nevarnost pozebe, do zgodnjega poletja. Ker se odlično obrašča, ga lahko porežemo tudi nekoliko bolj. Z rezjo lahko lovorikovec vzdržujemo tudi kot nižjo živo mejo. Dobro prenaša urbano okolje in bolj vetrovne lege. Za žive meje sadimo tri sadike na tekoči meter.

Pri nas imamo v ponudbi sorti Caucasica in Rotundifolia. Sorta Caucasica ima nekoliko ožje liste, v višino pa doseže približno do 4 metre in več. Sorta Rotundifolia ima nekoliko širše liste, v višino lahko doseže nekje do 3 metre in je tako, v primerjavi s sorto Caucasica, nekoliko nižje rasti. Primerna je kot posamezna rastlina ali za živo mejo.

Fotinija - živa meja

Fotinija (Photinia fraseri)

Fotinija je vednozelen grm goste rasti. Mladi listi so intenzivno rdeči in se kasneje obarvajo zeleno. Primerna je za striženje. S pogosto rezjo izzovemo rast novih mladih listov in še gostejšo rast.

Nasvet: Ne režite rastline od druge polovice avgusta dalje, da bo les primerno dozorel do zime.

V ponudbi imamo sorti Little Red Robin in Red Robin. Sorta Little Red Robin doseže v višino približno do 90 cm in je zato primerna za nižje žive meje. Medtem sorta Red Robin zrase nekje do 30 cm in doseže približno višino do 3 metrov. Spomladi se grm odene v bele cvetove, ki so odlična paša za čebele.

Sadike zimzelenih rastlin smaragdnega kleka, lovorikovca in fotinije so na voljo v spletni trgovini Flora Express.

Okrasna drevesa: Pavlovnija in Evodija

Z okrasnimi drevesi, drevesnimi sestoji ali drevoredi popestrimo vrtove, parke in urbane površine. Pavlovnija in Evodija sodita med drevesa, ki sta se pri nas razširili predvsem v zadnjem času.

Pavlovnija (Paulownia tomentosa)

Pavlovnija izhaja iz vzhodne Kitajske. Je eno izmed najhitreje rastočih dreves. V 8 letih doseže 15 do 20 metrov višine. Najbolje uspeva na sončnih legah v globokih in bogatih tleh. Ni občutljiva na onesnaženje in ima veliko sposobnost absorbcije CO2. Koreninski sistem se močno razrašča in tako zmanjšuje možnost erozije.

Pavlovnija

Lubje pavlovnije je temno sivo in gladko, a se v starosti nekoliko razbrazda. Listi so srčasto jajčasti, zeleni in dlakavi ter veliki tudi do 30 cm in več. V aprilu in maju se odprejo vijolični cvetovi, ki so združeni v stožčastih socvetjih. Prijetno dišijo in so polni nektarja, ki privablja čebele in druge žuželke. Iz njih se razvijejo približno za lešnik veliki in oreščkom podobni plodovi polni semen, ki na drevesu lahko ostanejo tudi do pomladi. Les Pavlovnije se porablja za kurjavo, pohištvo in izdelavo različnih predmetov, tudi glasbil. Za posek so drevesa primerna že nekje po 8ih letih. Po poseku jih ni potrebno na novo saditi, saj zelo hitro poženejo nove poganjke.

Evodija ali čebelje drevo (Tetradium daniellii)

Evodija izhaja iz Koreje in Kitajske. Ker njeno cvetoče drevo močno privablja čebele, je dobila tudi ime čebelje drevo. Zraste do 8 metrov. Uspeva na sončnih in polsenčnih legah. Dobro se prilagodi različnim tipom tal. Primerna je tudi za sajenje na bolj sušna območja. Mlade rastline so nekoliko bolj občutljive na mraz. Priporoča se, da jih nekje do treh let pozimi nekoliko zaščitimo pred mrazom. Mlade rastline zaščitimo tudi pred divjadjo.

Evodija

Lubje evodije je sivo in gladko. Listi so sestavljeni in nekoliko podobni jesenovim. Jeseni se obarvajo živo rumeno. Drobni beli cvetovi so združeni v socvetja, ki zacvetijo konec julija in v začetku avgusta ter cvetijo dlje časa. Polni so medičine in cvetnega prahu ter s tem privabljajo čebele in druge koristne žuželke. Sajenje evodije priporočajo čebelarji, saj cveti v času, ko čebelam primanjkuje paše in jim je potrebno dodajati hrano. Iz cvetov se razvijejo drobne jagode, ki so sprva rdeče in kasneje vijolično črne. Te pogosto ostanejo na drevesu tudi pozimi in so hrana pticam.

Sadiki pavlovnije in evodije lahko naročite v spletni trgovini Flora Express.