četrtek, 17. oktober 2019

Kivi - vzpenjavo sadje z veliko vitamini in minerali

Kivi izhaja iz Kitajske, kjer so ga sprva poimenovali kitajska kosmulja. Iz Kitajske se je nato razširil na Novo Zelandijo, kjer je zaradi svoje oblike dobil ime po ptiču Kiviju, na katerega spominja tudi s svojo rjavo dlakavo lupino.

kivi-plod
Kivi - plod


Plodovi kivija vsebujejo vitamine C, A in E, folno kislino, vlaknine in kalij. Veljajo za zdrave in hranljive sadeže, saj je v njih več vitaminov in mineralov kot v večini drugega sadja. Kivi tako zvišuje odpornost, pospešuje presnovo in znižuje holesterol ter blagodejno vpliva na stres. 

Sajenje kivija


Sadiko kivija, posajeno v lonec, lahko sadimo od pomladi do jeseni, saj že ima razviti koreninski sistem. Posadimo jo na sončno mesto, pred tem pa ji zagotovimo močno oporo. Najprej izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo dvakrat večja, kot je koreninska gruda v loncu. Sadiko nato previdno vzamemo iz lonca in ji pazljivo zrahljamo spodnje korenine oziroma odstranimo približno 1 cm zemlje od korenin. Posadimo jo v sadilno jamo in jo ustrezno zalijemo.

kivi-cvetenje
Kivi - cvetenje
Kivi ima rad hranilno, rahlo kislo in vlažno prst, vendar morajo biti tla dobro odcedna. Uspeva na sončnih legah in ga ne sadimo pod napušče ali krošnje. Rastline vzgojimo in oblikujemo jo kot vzpenjalke v obliki špalirja. Cvetijo od meseca maja do junija z belimi cvetovi. V poletnih mesecih potrebujejo dovolj vode, zato jih moramo zalivati in gnojiti z vodotopnim gnojilom. Izberemo lahko gnojilo Flory Vita za plod. Prve plodove lahko obiramo od septembra do novembra že na približno 4 do 5 letnih rastlinah. 

kivi-rastlina-s-plodovi
Kivi - rastlina s plodovi
Nekatere sorte kivijev so dvodomne rastline, kar pomeni, da je za rast plodov potrebno zasaditi moško in žensko rastlino. Ženske rastline sadimo v razmaku od 200 do 300 cm, moške rastline pa sadimo bližje, med 2 do 4 ženske rastline ali med 6 do 8 ženskih rastlin (odvisno od sorte). V večjih nasadih ali vetrovnih legah lahko zadostuje tudi 1 moška rastlina za 5 ženskih rastlin.

Obrezovanje kivija


Kivi obrezujemo zgodaj pomladi, še pred brstenjem ali vegetacijo, saj se začne odrezano mesto v nasprotnem primeru solziti in rastlina izgublja sokove. Režemo ga podobno kot trto. Vsako leto obrežemo približno tretjino rasti preteklega leta.

Za obrezovanje lahko sledimo naslednjim korakom:
1. Skrajšamo stranske poganjke na dolžino približno od 40 do 60 cm. Na teh vejah bodo plodovi.
2. Stare veje, ki so že obrodile, skrajšamo na dolžino približno 5 cm in s tem vzpodbudimo nove poganjke.
3. Nove, mlade veje skrajšamo na dolžino približno 30 cm.
4. Vsake tri do štiri leta glavne veje močno skrajšamo (20% do 30%) in s tem rastlino pomladimo. Potrebno je le vedeti, da pri takem posegu včasih rastlina požene nove spodnje poganjke, ki prevzamejo vodilno vlogo.

Sorte kivija


Debeloplodni kivi


Debeloplodni kiviji so rastline kivija z običajno velikimi plodovi. Poznamo jih več sort.

Kivi - običajno veliki plodovi

Kivi Hayward je ženska rastlina debeloplodnega kivija. Za oploditev potrebuje moško rastlino, primerni sorti sta Atlas in Tomuri. Običajno veliki plodovi so zreli v mesecu novembru. Kožica plodov je rjava in porasla z dlačicami. Sadno meso je zeleno in sladko kislega okusa. Kivije poberemo pred mrazom, dozorevajo in medijo se v kleti.

Kivi Jenny je samooplodna sorta debeloplodnega kivija. Nekoliko manjši plodovi so veliki približno 5 cm in zorijo v mesecu oktobru ali novembru. Kožica plodov je rjava in porasla z dlačicami. Sadno meso je zeleno in aromatično.

Kivi Golden je ženska rastlina debeloplodnega kivija. Za oploditev potrebuje moško rastlino, primerna sorta je Goldy. Običajno veliki plodovi so zreli v mesecu oktobru ali novembru. Kožica plodov je bronaste barve. Sadno meso je zlato rumeno in sladko s prijetno aromo.

kivi-golden
Kivi Golden


Kivi Atlas je moška rastlina debeloplodnega kivija. Je univerzalni opraševalec za večino sort debeloplodnih kivijev. Posadimo ga med 2 do 4 ženske rastline.

Drobnoplodni ali Bavarski kivi


Drobnoplodni ali Bavarski kiviji so kiviji z drobnimi in gladkimi plodovi, ki jih lahko zaužijemo skupaj z lupino. Njihovi plodovi se razlikujejo po sortah.

Kivi Issai je samooplodna sorta drobnoplodnega kivija. Drobni plodovi so zreli v mesecu oktobru ali novembru. Veliki so približno 2 do 3 cm. So zelene barve in sladkega okusa, zaužijemo pa jih lahko skupaj z gladko lupino.

kivi-issai
Kivi Issai

Kivi Ken’s red je ženska rastlina drobnoplodnega kivija. Za oploditev potrebuje moško rastlino, primerna sorta je Weiki. Drobni plodovi zorijo od septembra do novembra. Kožica plodov je temno rdeča do vijolična in gladka. Sadno meso je rdeče barve, sladko in aromatično. Kivije lahko uživamo skupaj z lupino.

kivi-kens-red
Kivi Ken's red

Kivi Scarlet September je ženska rastlina drobnoplodnega kivija. Za oploditev potrebuje moško rastlino, primerna sorta je Weiki. Drobni plodovi zorijo od meseca avgusta do septembra. Kožica plodov je gladka in obarvana izrazito rdeče. Sadno meso je rdeče in sladkega okusa, uživamo ga lahko z lupino.

kivi-scarlet-september
Kivi - Scarlet September

Kivi Weiki je moška rastlina drobnoplodnega kivija. Primeren je za opraševanje vseh sort Actinidia arguta. Ima temno zeleno in bujno listje z rdečimi peclji. Posadimo ga med 6 do 8 ženskih rastlin.

Sadike kivija lahko naročite v spletni trgovini Flora Express ali kupite v vrtnih centrih Vrtko.

ponedeljek, 14. oktober 2019

Jesenske zasaditve v posodah

Rastline se jeseni odenejo v rumene do škrlatno rdeče barve in ponujajo pravo jesensko idilo. Odličen kontrast predstavlja nizko zimzeleno grmičevje, ki še bolj poudari jesenske odtenke. Zdaj je pravi čas, da pripravimo jesenske zasaditve v posodah, koritih, gredah, skalnjakih in na grobovih.

jesenske-zasaditve-v-posodah
Jesenske zasaditve v posodah
Pri jesenskih zasaditvah je vedno manj omejitev, zato si privoščimo zasaditev, ki bo pisana prav nam na kožo. Med najbolj razširjenimi jesenskimi trajnicami so ciklame, mačehe in jesenske rese. S pisano paleto jesenskih cvetov so pravi magnet za poglede. Zasaditve dopolnimo z rastlinami, kot so hebe, kalocefalus in iskrivke. Zraven se odlično podajo tudi manjši iglavci, trave, šaši in muhlenbekija. Dodamo lahko tudi naravne materiale, kot so veje, bučke in podobno.

Ciklama je cvetoča gomoljnica, ki nas s cvetenjem razveseljuje v jeseni. Iz gomolja rastejo pokončna stebelca s srčasto oblikovanimi in temno zelenimi listi s svetlejšimi vzorci. Dopolnjujejo jih cvetovi, ki so rožnate, rdeče ali bele barve. Pri oskrbi ciklame moramo biti pozorni, da je ne zalivamo po gomolju, saj lahko zgnije. Ko odcveti jo lahko zavržemo ali pa gomolj iz zasaditve presadimo v suho prst in ga postavimo v hladen ter svetel prostor.

ciklama
Ciklama


Jesenska resa ali vresa je okrasna rastlina z zimzelenimi in zelo kratkimi iglastimi listi. Cveti vse od poznega poletja do jeseni. Ima drobne cvetove, ki so na vrhovih vejic združeni v pokončna socvetja. Odtenki barvnih cvetov so različni - vseh od belih, rožnatih, rdečih do vijoličnih. Na naravnih rastiščih jesenska resa uspeva v kislih in vlažnih tleh. Njen koreninski sistem je gosto razraščen, zato pazimo, da je ne posadimo preblizu drugim grmovnicam. Sadimo jo v enaki globini, kot je rasla v loncu. Sadiki dodamo nekaj substrata za kisloljubne rastline in jo ustrezno zalijemo.

jesenska resa in muhlenbekija
Jesenska resa in muhlenbekija
Hebe ali grmasti jetičnik je nizko zimzeleno grmičevje, ki ima gosto in kroglasto rast z majhnimi listi. Listi so trdi, gladki in zelene barve. Ni rabi obrezovanja, odstranjevati pa mu je potrebno odmrle dele. Raste pokončno in počasi ter doseže rast višine približno 40 cm. Ustrezajo mu odcedna in rahlo kisla, humusna tla. Pri sajenju je potrebno paziti na vlago substrata, da mu preprečimo mokro gnilobo in se izognemo propadu rastline.

Kalocefalus je srebrno siv grmiček z drobnimi iglastimi listi. Je strukturne in grmičaste oblike ter ne potrebuje obrezovanja. Ustrezata mu sušna lega in dobro odcedna tla. Zalivamo ga malo in po potrebi. Ne prenaša temperatur, ki so nižje od 7°C, a ohrani svoj okrasni videz. Z večkratnim obrezovanjem vršičkov lahko pri mladih rastlinah pospešimo gosto razraščanje.

Heuchera, iskrivka ali ognjeni dež je nizka trajnica z zimzelenimi in okrasnimi listi z valovitim robom. Ustrezajo ji sončna do delno sončna mesta in hranljiva, vlažna ter dobro odcedna tla. Cveti od junija do julija s cvetovi kremne ali rdečkaste barve. Za jesenske zasaditve je zanimiva zaradi listov, ki so različnih barvnih odtenkov.

Muhlenbekija je nizka in široka rastoča trajnica, ki najbolje uspeva v rahlih in dobro odcednih tleh.  Je listnata vzpenjalka, ki potrebuje sončno do polsenčno lego. Stebla so tanka in rjava, listi pa temno zeleni. Cveti poleti z zeleno belimi cvetovi, sledijo jim drobni beli plodovi. V jesenske zasaditve jo sadimo zaradi zelenega kontrasta.

Vse jesenske lepotice so na voljo v spletni trgovini Flora Express in vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).

četrtek, 10. oktober 2019

Zimzelene rastline za živo mejo

Vrtove obdamo z živo mejo, da si omejimo prostor ali zastremo poglede. V ta namen zasadimo listopadne ali zimzelene rastline. Med zimzelenimi rastlinami vam predstavljamo kleke, lovorikovce in fotinije.

živa-meja
Živa meja


Zimzelene rastline za živo mejo sadimo v odcedna tla, ki jih prekopljemo in založno pognojimo. Uporabimo lahko počasitopno gnojilo Vita Cote hobby za grmovnice. Takoj po sajenju rastline dobro zalijemo in jih nato nekaj časa redno zalivamo (nekje do dva tedna, lahko tudi dlje). Pri tem pazimo, da so rastline zalite in ne utopljene. Pri rezi se držimo pravila, da je bolje, da ne režemo v prevročih in sušnih dneh.

Smaragdni klek (Thuja occidentalis Smaragd)


Smaragdni klek spada med zelo uveljavljene zimzelene rastline za žive meje, ki ne zahteva pretirane oskrbe. Barva iglic je smaragdno zelena, pozimi pa nekoliko potemni in lahko dobi bronasto rjav odtenek. Rastlina ima stožčasto rast in je zato ni potrebno veliko obrezovati. Primerna je za žive meje višine od 1,5 do približno 3 metrov. Višino vzdržujemo z rednim striženjem, saj slabo prenaša rez starejših poganjkov. Rez opravimo dva do trikrat na leto med aprilom in avgustom. Najprimerneje je, da opravimo rez proti koncu junija. Sadimo dve, največ tri sadike na tekoči meter in jim namenimo sončno do polsenčno lego.

smaragdni-klek-živa-meja
Smaragdni klek - živa meja


Lovorikovec (Prunus laurocerasus)


Lovorikovec je zimzelen grm, ki ga sadimo kot soliterne rastline. Primeren je tudi za strižene žive meje. Sadimo ga v bolj senčne lege. Listi so veliki in bleščeče zeleni. Bela socvetja, ki se odprejo spomladi, so prava paša za čebele. Iz njih se razvijejo jagode, ki so hrana za ptice. V višino doseže od 1,5 do 5 metrov, oziroma odvisno od sorte. Letni prirast je približno 30 do 60 cm. Režemo ga od pozne spomladi, ko mine nevarnost pozebe, do zgodnjega poletja. Ker se odlično obrašča, ga lahko porežemo tudi nekoliko bolj. Z rezjo lahko lovorikovec vzdržujemo tudi kot nižjo živo mejo. Dobro prenaša urbano okolje in bolj vetrovne lege. Za žive meje sadimo tri sadike na tekoči meter.

Pri nas imamo v ponudbi sorti Caucasica in Rotundifolia. Sorta Caucasica ima nekoliko ožje liste, v višino pa doseže približno do 4 metre in več. Sorta Rotundifolia ima nekoliko širše liste, v višino lahko doseže nekje do 3 metre in je tako, v primerjavi s sorto Caucasica, nekoliko nižje rasti. Primerna je kot posamezna rastlina ali za živo mejo.

fotinija-živa-meja
Fotinija - živa meja


Fotinija (Photinia fraseri)


Fotinija je vednozelen grm goste rasti. Mladi listi so intenzivno rdeči in se kasneje obarvajo zeleno. Primerna je za striženje. S pogosto rezjo izzovemo rast novih mladih listov in še gostejšo rast.

Nasvet: Ne režite rastline od druge polovice avgusta dalje, da bo les primerno dozorel do zime.

V ponudbi imamo sorti Little Red Robin in Red Robin. Sorta Little Red Robin doseže v višino približno do 90 cm in je zato primerna za nižje žive meje. Medtem sorta Red Robin zrase nekje do 30 cm in doseže približno višino do 3 metrov. Spomladi se grm odene v bele cvetove, ki so odlična paša za čebele.

Sadike zimzelenih rastlin smaragdnega kleka, lovorikovca in fotinije so na voljo v spletni trgovini Flora Express.

ponedeljek, 07. oktober 2019

Okrasna drevesa: Pavlovnija in Evodija

Z okrasnimi drevesi, drevesnimi sestoji ali drevoredi popestrimo vrtove, parke in urbane površine. Pavlovnija in Evodija sodita med drevesa, ki sta se pri nas razširili predvsem v zadnjem času.

Pavlovnija (Paulownia tomentosa)


Pavlovnija izhaja iz vzhodne Kitajske. Je eno izmed najhitreje rastočih dreves. V 8 letih doseže 15 do 20 metrov višine. Najbolje uspeva na sončnih legah v globokih in bogatih tleh. Ni občutljiva na onesnaženje in ima veliko sposobnost absorbcije CO2. Koreninski sistem se močno razrašča in tako zmanjšuje možnost erozije.

pavlovnija
Pavlovnija


Lubje pavlovnije je temno sivo in gladko, a se v starosti nekoliko razbrazda. Listi so srčasto jajčasti, zeleni in dlakavi ter veliki tudi do 30 cm in več. V aprilu in maju se odprejo vijolični cvetovi, ki so združeni v stožčastih socvetjih. Prijetno dišijo in so polni nektarja, ki privablja čebele in druge žuželke. Iz njih se razvijejo približno za lešnik veliki in oreščkom podobni plodovi polni semen, ki na drevesu lahko ostanejo tudi do pomladi. Les Pavlovnije se porablja za kurjavo, pohištvo in izdelavo različnih predmetov, tudi glasbil. Za posek so drevesa primerna že nekje po 8ih letih. Po poseku jih ni potrebno na novo saditi, saj zelo hitro poženejo nove poganjke.

Evodija ali čebelje drevo (Tetradium daniellii)


Evodija izhaja iz Koreje in Kitajske. Ker njeno cvetoče drevo močno privablja čebele, je dobila tudi ime čebelje drevo. Zraste do 8 metrov. Uspeva na sončnih in polsenčnih legah. Dobro se prilagodi različnim tipom tal. Primerna je tudi za sajenje na bolj sušna območja. Mlade rastline so nekoliko bolj občutljive na mraz. Priporoča se, da jih nekje do treh let pozimi nekoliko zaščitimo pred mrazom. Mlade rastline zaščitimo tudi pred divjadjo.

evodija
Evodija


Lubje evodije je sivo in gladko. Listi so sestavljeni in nekoliko podobni jesenovim. Jeseni se obarvajo živo rumeno. Drobni beli cvetovi so združeni v socvetja, ki zacvetijo konec julija in v začetku avgusta ter cvetijo dlje časa. Polni so medičine in cvetnega prahu ter s tem privabljajo čebele in druge koristne žuželke. Sajenje evodije priporočajo čebelarji, saj cveti v času, ko čebelam primanjkuje paše in jim je potrebno dodajati hrano. Iz cvetov se razvijejo drobne jagode, ki so sprva rdeče in kasneje vijolično črne. Te pogosto ostanejo na drevesu tudi pozimi in so hrana pticam.

Sadiki pavlovnije in evodije lahko naročite v spletni trgovini Flora Express.

četrtek, 03. oktober 2019

Jablane Redlove® - rdeča jabolka ljubezni

Jablane Redlove® so nevsakdanje sorte jablan z rdečimi jabolki dekorativnega videza, rdečo lupino in sredico. So prijetnega in sladko kiselkastega okusa. Njihova posebnost je, da pri uporabi ne oksidirajo.

jablana-redlove-z-jabolki
Jablana Redlove® z jabolki

Jablane Redlove® je vzgojil žlahtnitelj Markus Kobelt iz Švicarskih Alp. Kot velik ljubitelj jabolk je  pred leti imel sanje, da bi vzgojil novo in nenavadno sorto jablan. Zaželel si je sorto rdečih jablan, a mu ni bilo všeč, da so njihovi plodovi majhni, kisli in trpki. Sledilo je več let preizkušanj in križanj, ko mu je navsezadnje le uspelo - vzgojil je jablane Redlove®.

Danes imamo pri nas v ponudbi pet različnih sort jablan Redlove®, ki obrodijo v različnih obdobjih (od sredine avgusta do konca septembra) in imajo različne okuse. Cvetijo spomladi s čudovitimi roza cvetovi. Njihova drevesa uspevajo na sončni oziroma polsenčni legi, so enostavna rastoča in zelo rodna. Sorte so odporne na škrlup.

jablana-redlove-era-s-cvetovi
Jablana Redlove® Era s cvetovi


Sorte jablan Redlove®


Jablana sorte Redlove® Era je jablana s srednje debelimi in okroglimi jabolki, ki imajo do 95% temno rdečega in izjemno sočnega mesa. Kisline in sladkorji v jabolku te sorte so kar izenačeni, zato bo všeč prav vsakomur. Z obiranjem pričnemo med 10. in 20. septembrom. Plodovi se ohranijo v domači kleti vse do božiča. Za sorto je značilna počasna rast drevesa in izjemna rodnost.

Jablana sorte Redlove® Circe je jablana z debelimi, čvrstimi in sladkimi poletnimi jabolki, ki jih odlikuje dišeča aroma in 80% rdečega mesa. Drevo raste srednje bujno do bujno. Plodovi dozorijo po 20. avgustu, shranjujemo jih do konca septembra. Sorta je izjemno rodna.

jablana-redlove-circe-z-jabolki
Jablana Redlove® Circe z jabolki


Jablana sorte Redlove® Odysso je jablana, ki ima v seriji Redlove® najslajši okus. Žlahtnitelj jo po kvaliteti ploda primerja s sorto Koksova oranžna reneta. Manjši do srednje debeli in rahlo sploščeni plodovi imajo 70% rdečega mesa. Drevo raste počasi do srednje bujno. Sodi med pozne sorte, saj plodovi dozorijo na začetku oktobra. Značilne arome se razvijejo dva do tri tedne po obiranju. Jabolka lahko skladiščimo do februarja. Tako kot vse ostale sorte Redlove® je tudi Odysso odporna na škrlup.

Sadike jablan sort Redlove® najdete v spletni trgovini Flora Express.

jabolko-redlove-odysso
Jabolko Redlove® Odysso



ponedeljek, 30. september 2019

Jesen je čas za sajenje sadnega drevja

Najboljše sadje je zagotovo tisto, ki ga pridelamo doma. Tako sadje oberemo, ko je zrelo in polno okusa. A še preden se lotimo sajenja sadnega drevja si najprej izdelamo načrt zasaditve in zanj izberemo primerno mesto.

sadež-na-sadnem-drevju
Sadež na sadnem drevju


Večina sadnih sort za dobro rast potrebuje sončno lego, odcedna in dobro prehranjena tla, le pri občutljivejših sadnih sortah (marelice, breskve...) izberemo zavetnejše lege. Glede na prostor, ki ga imamo na voljo in želje, kaj bi želeli posaditi, izberemo tudi tip sadnega drevja. Zavedati se moramo, da za klasično rastoča drevesa potrebujemo razmeroma veliko prostora. Če tega nimamo na pretek, se lahko odločimo za stebričasto ali pritlikavo sadno drevje, katerega ponudba je vedno večja. Takšno sadno drevje najde prostor na še tako majhnem vrtu ali v prostorni skledi na sončni terasi ali balkonu. 

Pri samem nakupu sadik sadnega drevja moramo biti pozorni, da so sadike zdrave in imajo dobro razvit koreninski sistem. Na trgu lahko izbiramo med sadikami z golo korenino in sadikami v loncih.

Sadike z golo korenino so cenovno ugodnejše, a smo s sajenjem omejeni na relativno kratko časovno obdobje, ko so rastline v mirovanju. Sadimo jih namreč le od pozne jeseni do zgodnje pomladi.

Sadike v loncih lahko sadimo skozi vse leto. Le zalivanju v vročih dneh namenimo več skrbi. Pri sajenju smo pozorni, da rastlino sadimo največ kak centimeter globlje, kot je posajena v loncu.

Sajenje sadnega drevja na vrtu


sadilna-jama-za-sadno-drevje
Sadilna jama za sadno drevje


Preden se lotimo sajenja sadnega drevja na vrtu, moramo pripraviti sadilno jamo. Če je le mogoče, to storimo kak mesec pred sajenjem, da se jama prezrači. Velikost sadilne jame prilagodimo koreninskemu sistemu sadike. Izkopljemo nekje 60 cm široko in globoko jamo. Zgornjo plast, ki se nahaja tik pod travno rušo, imenujemo živica, spodnjo plast pa mrtvica. Tej plasti primešamo kompost ali hlevski gnoj. Uporabimo lahko tudi mineralna gnojila kot je Vita Cote za grmovnice.

Sveže posajeno sadiko učvrstimo z opornim kolom, ki ga ob njej pustimo približno 2 leti. Kol namestimo na južno stran sadike, ki jo nanj pritrdimo tako, da je odmaknjena približno 10 cm. Pozornost pa ni odveč pri sadikah na šibkih podlagah – te potrebujejo oporo vse življenjsko obdobje. Pri sajenju ne smemo pozabiti, da mora biti cepljeno mesto dovolj visoko nad tlemi (10 - 15 cm).


posajena-sadika-ob-opori
Posajena sadika ob opori
Opomba: Če imamo težavo z voluharjem, pri sajenju uporabimo žično košaro.

Sajenje sadik sadnega drevja v lonce


V zadnjih letih se vse več sadik sadnega drevja sadi tudi v lonce. Za ta namen kupimo sadike stebričastih ali pritlikavih sort. Sajenje stebričastega in pritlikavega sadja se v osnovi ne razlikuje od sajenja klasično velikih dreves. Razlika je le v tem, da je sadilna jama, oziroma v tem primeru, prostorna skleda, že pripravljena. 

Sorte stebričastih in pritlikavih sadnih dreves odlično uspevajo v prostornih skledah, ki imajo v premeru vsaj 50 cm. Pri izbiri lonca torej pazimo, da izberemo dovolj prostornega, saj bomo s tem rastlini omogočili dobro rast in razvoj plodov. Pri tem ne smemo pozabiti na redno dognojevanje in zalivanje. Spomladi lahko za gnojenje uporabimo gnojilo Vita Cote za grmovnice, kasneje pa rastline dognojujemo s gnojilom Flory Vita za plod.

sadno-drevje-v-loncu
Sadno drevje v loncu


Zapomnimo si: rastline v loncih potrebujejo nekoliko več naše pozornosti.

četrtek, 26. september 2019

Kaki - zakladnica vitaminov in mineralov za jesen in zimo

S sladkimi plodovi kakijev razvajamo naše brbončice pozno v jeseni in dolgo v zimo. Le ti vsebujejo veliko vitaminov C in A, kompleks vitamina B ter mineralov: železa, kalcija, fosforja, kroma, bakra, joda in drugih rudnin. Vsebujejo tudi veliko vlaknin in antioksidantov. So prava zakladnica za hladnejše dni. Ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje. Uživamo jih lahko sveže ali iz njih naredimo marmelade, pite, kreme in podobno. Primerni so tudi za sušenje.

kaki-plodovi
Kaki s plodovi




Sajenje kakija



Domovina kakija sta osrednja Kitajska in Koreja. Od tu so ga v prenesli v Ameriko in nato preko Italije tudi k nam. Zaradi izvora ga imenujemo tudi vzhodno ali zlato jabolko. Pri nas kaki sadimo predvsem v primorju. V zadnjih letih ga vse pogosteje srečujemo tudi v notranjosti. Tu mu namenimo sončno in zavetno lego ter ga vsaj v prvih letih pozimi zaščitimo.


Mlade rastline so precej občutljive na nizke temperature. Najbolj je občutljiv med brstenjem, ko mlade poganjke lahko poškoduje že temperatura od -1 do -2°C. Ker cveti šele v maju in juniju, spomladanske pozebe niso nevarne. Jeseni se drevo kakija obarva v rdeče, kar popestri vsak vrt.

drevo-kakija-jeseni
Drevo kakija jeseni



Sadiko kakija sadimo v globoka in odcedna tla, ki so dobro založena s humusom. V tleh naj ne bo kamenja, saj se tako korenine lahko lepo razrastejo. V sušnih letih predvsem mlada drevesa zalivamo. Kaki pri nas nima omembe vrednih bolezni škodljivcev in ga zato ni potrebno škropiti. Tudi obrezovanja skoraj ne potrebuje.


Prvi dve leti po sajenju kakija drevo raste slabše, kasneje je rast bolj bujna. Mladim rastlinam razpiramo veje, saj so tako krošnje bolj zračne. Pri tem moramo biti pazljivi, saj je njihov les zelo krhek in lomljiv. V rodnosti veje krajšamo, da se zaradi teže plodov ne lomijo. Povešene veje spodrezujemo. Pazimo, da je v krošnji dovolj enoletnega lesa, ki izrašča iz dvoletnega, saj tako drevesu kakija zagotovimo dobro rodnost. Krošnje naj bodo zračne, da se rodnost ne preseli na zunanji del.

Obiranje kakija



Kaki obiramo pozno jeseni, ko drevo že odvrže listje. Za dobro dozorevanje kaki zahteva dolgo in toplo jesen, predvsem pa zavetne lege zaradi občutljivosti plodov. Pri obiranju moramo biti previdni, zato je najbolje, da uporabimo škarje. Plodove odrežemo skupaj s pecljem in čašo. 

Obrane sadeže moramo pred uživanjem navadno umediti. Izjema so oplojeni plodovi, ki imajo semena.

zorenje-kakija-jeseni
Zorenje kakija jeseni

Sorte kakija


Vanilija


Kaki Vanilija je posebno priljubljena sorta sadik kakija zaradi svojega aromatičnega okusa. Zori v začetku novembra. Ima redno in bujno rodnost. Plodovi so večji in tehtajo tudi do 250 g. Za uživanje so primerni, ko so obarvani temno oranžno do rdečkasto.

Kaki Vanilija sadimo na sončne lege. Najbolj nevarne so pozebe zgodnje jeseni. Zaradi odpornosti, varstvo pred boleznimi in škodljivci ni potrebno.


plodovi-kakija
Plodovi kakija


Rojo Brillante 


Kaki Rojo Brillante je trenutno najbolj prodajana sorta sadik kakija v Evropi z velikimi in gladkimi plodovi, ki v povprečju tehtajo več kot 220 g. Plodovi so podolgovati, kroglasti in nekoliko koničasti. Gladka kožica je oranžno rdeče barve, meso pa je intenzivno rumeno oranžno, čvrsto in zelo sladko. Pred uživanjem ga je potrebno umediti. Zori konec oktobra in v novembru.

Sadike omenjenih sort kakija so na voljo v spletni trgovini Flora Express.

ponedeljek, 23. september 2019

Ameriške borovnice - rastline sonca, ki nas razveseljujejo s plodovi

Ameriške borovnice so zelo priljubljene na naših vrtovih, saj po okusu bolj ali manj spominjajo na gozdne, a so navadno debelejše in kar je za mnoge še pomembneje - so na dosegu roke. Modre plodove lahko uživamo sveže, jih zamrznemo, ali predelamo v sokove, marmelade, sladolede, likerje in podobno. Odlični so tudi v različnih sladicah.

ameriške-borovnice
Ameriške borovnice




Sajenje ameriških borovnic


Ameriške borovnice so rastline sonca in niso občutljive na nizke zimske temperature. Če jim zagotovimo kislo rastišče in dovolj vlage, predvsem v vročih mesecih, se bomo vsako leto sladkali z okusnimi plodovi. V poletnih mesecih bomo tako lahko v dveh terminih obirali slastne plodove.

Idealni čas za sajenje ameriških borovnic je pomlad ali jesen. Spomladi lahko posadimo sadike v zemljo, ko je nevarnost pozebe mimo, v jeseni pa konec septembra, oziroma vse tja do prve zmrzali. Posadimo jih na sončno mesto. Kot substrat lahko izberemo Terra Vita kislo humusno zemljo za rododendrone in borovnice.

sadike-ameriških-borovnic
Sadike ameriških borovnic

Za sajenje pripravimo dovolj veliko sadilno jamo s premerom od 80 do 100 cm in globino 40 cm. V sadilno jamo položimo debelejšo folijo, ki naj bo na spodnjem delu naluknjana za odtekanje odvečne vode. Na dno jame kot drenažni material nasujemo prod, ki naj ne bo apnenčastega izvora, da voda lahko odteka. Mešanici kisle zemlje dodamo tudi gnojilo.

Sadiko ameriške borovnice posadimo do 5 cm globlje, kot je rasla v loncu. Obložimo jo s plastjo zastirke iz borovega lubja, žaganja in borovih iglic. Zastirka ohranja talno vlago, zavira rast plevelu in kisa ter rahlja zemljo. Obnavljamo jo približno dvakrat letno, oziroma ko se razgradi.  Razmak med posajenimi sadikami naj bo med 80 do 100 cm.

ameriške-borovnice-plodovi-na-veji
Ameriške borovnice - plodovi na veji
Ameriške borovnice v vrtu nimajo izrazitih težav z boleznimi in škodljivci. A preden začnejo plodovi dozorevati, je potrebno pridelek zaščititi z mrežo proti ptičem. Jeseni oziroma pred zimo mlajše grmičke tudi zaščitimo pred mrazom. To lahko storimo s smrekovimi vejami ali lutrasilom. Pri obrezovanju ameriških borovnic izrezujemo suhe, stare in šibke veje - jih pomlajujemo.

Sorte Ameriških borovnic


Poznamo zelo veliko sort ameriških borovnic, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi in okusu plodov ter času zorenja.

Ameriška borovnica BrazelBerry® Berry Bux® je novost na tržišču. Rast te ameriške borovnice je kompaktna in kroglasta ter nekoliko spominja na rezan pušpan. A vendar je mnogo več kot le okrasna rastlina. Doseže 50 do 60 cm. Spomladi se odene v množico belih cvetov iz katerih se razvijejo sicer manjši, a odlični modri plodovi, ki jih obiramo od julija do avgusta. So odličnega okusa, ki je podoben okusu gozdne borovnice. Temno zeleni listi se v jeseni obarvajo rdeče zeleno, kar ji daje še dodatno vrednost.

ameriške-borovnice-brazelberry-berry-bux
Ameriške borovnice - BrazelBerry® Berry Bux®








Ameriška borovnica Hortblue Petite je pri nas že nekaj let dobro sprejeta. Njena posebnost je ta, da plodovi zorijo v dveh terminih. Prvič jih obiramo od julija do avgusta, drugič od septembra do prve slane. Plodovi niso med debelejšimi, a so odličnega okusa. 

ameriške-borovnice-plodovi
Ameriške borovnice - plodovi




Ameriška borovnica Bluecrop je med najbolj razširjenimi sortami ameriških borovnic v svetu. Zanjo so značilne debele, okrogle do rahlo sploščene jagode, ki so prekrite s poprhom, kar ji daje svetlo moder videz. Srednje zgodnjo sorto odlikuje redna in velika rodnost.

Ameriška borovnica Darrow je srednje pozna do pozna sorta, ki obrodi zelo velike in sploščene plodove, ki so svetlo modre barve. Meso je čvrsto in zelo dobrega okusa.

Sadike omenjenih sort ameriških borovnic lahko najdete v spletni trgovini Flora Express.

sreda, 04. september 2019

Okrasne grmovnice na vrtu

Okrasne grmovnice s spreminjanjem dajejo svoj pečat zasaditvam skozi vse leto. Jeseni še posebej pridejo do izraza žareči toni od rumene do rdeče.

Nepozebniki so posebni zaradi zimskega časa cvetenja. Nitasti cvetovi nam bodo obarvali vrt v januarju in februarju. Barvna paleta se odvisno od sorte razteza od rumene do rjavo rdeče. Jeseni se obarvajo v tople jesenske barve.

nepozebnik
Nepozebnik Jelena
V zimskem času s cik-cak vejicami vrt krasi okrasna češnja Koju-no-mai. Spomladi pred olistanjem se rastlina obda z nežnimi cvetovi, ki so prava paša za žuželke. Oranžno rdeči listi zažarijo v jeseni. Grm je primeren tudi za manjše vrtove.


okrasna-češnja-koju-no-mai
Okrasna češnja Koju no mai - jesenska obarvanost listov
Vzhodna peščena češnja je nizka plazeča rastlina, ki jo sadimo v skalnjake in tudi posode, kjer se veje povešajo čez robove. Spomladi se odpre množica belih cvetov, poleti dozorijo drobni temni plodovi podobni češnjam, jeseni pa se listje obarva rdeče.


Vrba Hakuro Nishiki se na naših vrtovih največkrat pojavlja s stebli. Slikoviti pa so tudi grmi s svojimi svetlimi poganjki.

vrba-hakuro-nishiki-listi
Vrba Hakuro Nishiki

Ruj pri nas raste avtohtono na Krasu. V vrtovih so pogostejše barvne različice s temno zelenimi ali zlato zelenimi listi. Izberemo tistega, ki bo barvno bolj ustrezal zasaditvi. Poleti se na koncu poganjkov razcvetijo nežna puhasta socvetja, jeseni pa zažarijo listi v toplih odtenkih od oranžnih do škrlatno rdečih.

rdečelistni-ruj
Rdečelistni Ruj
Prave lepotice na vrtu so tudi lataste hortenzije. Z množico koničastih socvetij so pravi magnet za poglede in žuželke.

hortenzija-polar-bear
Hortenzija sorte Polar Bear
Suha socvetja lahko jeseni pustimo na rastlinah in bodo okras vrta tudi pozimi. Da bodo rastline lepe, jih spomladi precej porežemo in s tem vzpodbudimo rast mladih poganjkov.

Hrastovolistne hortenzije so dobile ime zaradi oblike listov, ki se jeseni obarvajo oranžno rdeče do škrlatno. Barve so intenzivnejše, če je rastlina posajena na soncu. Zanimive so tako v večjih skupinah kot posamezni grmi.

Ponudbo sadik grmovnic si lahko ogledate v spletni trgovini Flora Express.