četrtek, 28. junij 2018

Kaj storiti, če paradižniki črnijo?

Paradižnik je med najbolj priljubljenimi poletnimi plodovi vrta. Okusne plodove uporabljmo na tisoč in en način.


Paradižnik je rastlina, ki za tvorbo plodov potrebuje velilko hranil. Pomanjkanje se odrazi na listih, plodovih ali povzroča že odpadanje cvetov.
Pri pomanjkanju kalcija se na spodnji strani plodov pri muhi pojavijo črne lise odmrlega tkiva.

Foto: Alenka Gašperšič Bajt

Take plodove odstranimo, rastline pa redno dognojujemo z gnojili za plodovke, ki vsebujejo vsa potrebna hranila.


Ob poletni suši skrbimo tudi, da so rastline primerno zalite. Tiste v rastlinjakih in v posodah pod streho pa se povsem odvisne od nas.

Pomanjkanje kalcija se lahko pojavi tudi na plodovih paprik.



torek, 26. junij 2018

Ponudba loncev in figur v vrtnem centru Maribor

V vrtnem centru v Mariboru vas čaka prava razstava vrtnih loncev. Izbirate lahko med različnimi materiali, barvami, oblikami. Okrogli, kvadratasti, ovalni, visoki, nizki, različne figure, izbira je res pestra. Veliko je tudi loncev, ki so prezimni in jih lahko imate brez skrbi zunaj tudi pozimi. Cene so zares ugodne.




















Obiščite nas , gotovo boste našli nekaj zase!  

torek, 19. junij 2018

Kumare

Kumare so že posajene in verjetno tudi vi že pobirate prve plodove. Kljub vsemu pa ne bo odveč, če zapišemo še nekaj nasvetov.

Kumare gojimo na opori ali na tleh, vendar je gojenje na opori primernejša odlika za vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja rastlin, oskrbe in obiranja. Sejemo ali sadimo jih na razmak 50 - 60 cm, ko mine nevarnost slane.


Rastline kumar se običajno zelo hitro razraščajo in za razliko od ostalih plodovk, razvijajo moške in ženske cvetove ločeno. Za razvoj cvetov in plodov pri kumarah so potrebne temperature višje od 15°C. Toplo in vlažno vreme pospešuje tvorbo ženskih cvetov.

Med rastjo redno uničujemo plevele, dognojujemo in oskrbujemo z vodo. Za uspešno rast in razvoj plodov je potrebno redno zalivanje skozi vso rastno dobo, še posebej ob začetku cvetenja. Priporoča se redno zalivanje s kapljičnim sistemom zaradi manjšega oroševanja listov ter širjenja bolezni kar v kombinaciji z gnojenjem omogoča optimalne rastne pogoje in s tem ohranja rastline v dobri kondiciji.

Plodovi kumar imajo osvežujoč okus zaradi prostih organskih kislin in eteričnih olj. Vsebujejo do 98% vode, zaradi tega je potrebno v času rasti redno zalivanje. Grenak okus ploda nastane zaradi glikozida kolesticina, ki se pojavi v plodovih zaradi previsoke ali prenizke temperature ter prevelike in premajhne vlažnosti.  V izogib omenjenim težavam se svetuje nakup sort, ki so brez grenčine in razvijajo samo ženske  cvetove (npr. sorta Bella).

V času rasti se pojavljajo pepelaste plesni. Najnevarnejša kumarna plesen je plesen bučnic. Proti njej se borimo tako, da vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, z gojenjem na opori, s škropljenjem in sajenjem odpornejših sort. Od škodljivcev se najpogosteje pojavljajo uši in v začetku sezone polži.

Dobri sosedje kumar so česen, por, čebula, bazilika, solata, stročnice,...
Slabi sosedje krompir, redkvica, buče, lubenice, melone.

Dosti težavam, se izognemo, če se odločimo za cepljene sadike. Te so bolj odporne na bolezni, sušo. Dajejo nam obilnejše pridelke. Moramo pa paziti, da jih ne sadimo pregloboko. Cepljeno mesto mora biti nekaj centimetrov nad zemljo. Pri kumarah poskrbimo tudi za oporo.








Avtor teksta: Maksimiljana Korez

sreda, 13. junij 2018

Gosenice napadajo

Med najbolj opazne in zanimive škodljivce spadajo gosenice. Različnih velikosti, barv in »kosmatih« dodatkov. Zavedati pa se moramo, če uničimo vse gosenice, potem ne bo metuljev.

Pestrost med metulji
Vsi smo navdušeni nad različnimi »cekinčki« in »modrinčki«, ki veselo frfotajo po našem vrtu in občudujemo še mnoge druge, veliko bolj barvite vrste. A dnevnih metuljev je veliko manj v primerjavi z nočnimi metulji, oziroma veščami. Veliko raznovrstnost metuljev lahko večinoma vidimo le v zaščitenih območjih (nacionalni, regionalni parki), ker metulji potrebujejo medonosne rastline za hrano. Poleg tega rabijo za razvoj različne rastline, ki se pokosijo šele v drugi polovici avgusta. Ker pa se seveda pašniki in travniki redno kosijo oziroma pasejo, je raznovrstnost in pogostost metuljev vedno manjša. Doma lahko pomagamo metuljem tako, da zasadimo vsaj del vrta s cvetočimi rastlinami, na sončnem mestu.


Naredimo mešano zasaditev tako, da bodo rastline cvetele spomladi, poleti in tudi jeseni, ker metulji potrebujejo hrano čez vse leto. Med spomladanskimi rastlinami so: regrat, vijolice, trobentice in vrba. Poleti in jeseni pa bodo za hrano: meta, melisa, drobnjak, origano, žametnice, budleja (metuljnik), kosteničevje, sivka in še mnoge druge. Veliko teh rastlin je v našem vrtu in pogosto sploh ne pomislimo, kakšen velik učinek ima naš zeliščni vrtiček na metulje. Ti potrebujejo sonce, da se segrejejo in letijo. Če bo veter premočan, se bodo skrili v zavetrje.

Razvojni krog
Življenjski cikel metulja je v štirih stopnjah: jajčece, gosenica, buba in metulj. Ta proces lahko traja le nekaj tednov, pa vse do več kot leto.

Za oplodnjo jajčeca sta potrebna samec in samica, ki se privabljata z različnimi feromoni (vonj) in tudi razkošnimi barvami.

Samica odleže jajčeca na spodnji del lista rastline. Nekateri metulji potrebujejo prav specifično – ciljno rastlino, drugi pri odlaganju jajčec ne izbirajo. Nato se izleže gosenica, katere poslanstvo je le prehranjevanje in rast, kar je seveda najbolj opazno na naših rastlinah.


Nekatere izbirajo določene rastline, druge pa imajo zelo širok jedilnik. Nato se zabubijo in iz bube se izleže metulj. V roku nekaj ur mu krila otrdijo in je sposoben letati. Večina metuljev živi le nekaj tednov, le redki živijo do leto dni.

Zaščita
Glavni škodljivec je seveda gosenica, ki povzroča mehanske poškodbe na rastlini. A vseeno začnemo z varstvom rastlin že pri odraslem osebku – metulju. Največjo težavo predstavljajo vrste, ki napadajo točno specifično rastlino, kot je zelje (kapusov belin) ali pušpan (pušpanova vešča). Ciljno rastlino iščejo preko vonja in nato nanjo ležejo jajčeca. Moramo preprečiti dostop do rastline. To lahko naredimo z mehansko zaščito, kot je tunel z mrežo čez rastline, kar je zelo uporabno pri zelju.


Škodljivca pa lahko zmedemo tudi z vonji. Tako na primer posadimo zelje ob paradižniku in zraven še timijan, šetraj,… Bo pa to veliko težje pri pušpanu in ostalih trajnicah, ki rastejo kot grmovje ali celo drevo. Zato uporabimo naravno sredstvo Bio Plantella Thymi, ki vsebuje izvlečke timijana in brina, ki odganjata odraslega osebka stran od ciljne rastline, kar pomeni, da ne bo jajčec in ne gosenic. Pomembno pa je škropiti ob pravem času, in sicer v času leta škodljivca. Mnogi škodljivci, kot je pušpanova vešča, imajo 4 ali celo več rodov letno. V času pričakovanega napada škropimo na 5 dni in v primeru dežja takoj opravimo ponovno škropljenje.

Pogosto pa napad škodljivca opazimo in prepoznamo šele po škodi. Listi so objedeni ob stranici listne ploskve in celo velike luknje po sredini. V takem primeru je pomembno škodljivca hitro najti, ker bo drugače rastlina ob listno maso. Mnoge gosenice se pred dnevno vročino skrijejo v gostoto listne mase rastline in so bolj aktivne v hladnem delu dneva in ponoči. Ko jih najdemo, jih odstranimo ročno ali pa uporabimo naravno sredstvo
Bio Plantella Flora kenyatox verde plus. To uporabimo predvsem pri gostih grmih, kot je pušpan, takoj ko opazimo gosenice, moramo uničiti veliko gosenic. Nekatere gosenice, kot so sovke, so v tleh, kjer bodo učinkovite le naše roke. Če opazimo nenadno sušenje rastlin in ni suma na bolezen, ker se je zgodilo zelo na hitro, gre lahko za talnega škodljivca. Previdno odkopljemo okoli korenin in pregledamo zemljo. Škodljivce ročno odstranimo


Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Klub Gaia

petek, 08. junij 2018

Čas za krizanteme?



Kaj pa krizantema dela na sliki v začetku junija??

Čeprav se pomladanska sezona počasi končuje in smo z mislimi že po malem na počitnicah, smo z delom že pogumno zakorakali proti jesenskim rožicam.

Pretekli teden smo vrtnarjem širom Slovenije, Hrvaške, Bosne in Makedonije dobavili rekordno število sadik krizantem - 680.000 sadik je našlo svoj prostor pod soncem. Pridne roke bodo skrbele za njih, da bo cvetoča tudi jesen.

Del le-teh se je skoreninil v vrtnariji Kerin Janko v Krškem, del pa je prišel iz Belgije (Belgian Mums).
Nekaj utrinkov lahko vidite na spodnjih slikah.