sreda, 30. maj 2018

Vam komarji in druge nadležne žuželke pijejo kri?

Le kaj je lepšega, kot se zvečer usesti na teraso in uživati v miru, dobri hrani ali v družbi prijateljev?

Očitno so enakih misli tudi komarjeve mame, ki pridejo na slastno večerjo na moje telo, da bodo nahranile svoje potomce. Če že ni tigrasti komar, ki je dejaven čez cel dan, pa mi živce in kri pije "klasična udomačena" sorta, ki prileti ko se malce ohladi in zmrači. Domača terasa je zaradi tega samevala skoraj 4 poletja. Prišel je čas za ukrepanje!

Kot novost na našem tržišču vam predstavljamo odganjalce 


in povem vam, da je naša terasa zopet samo naša! Uspešno preizkušeno!




Torej kako odganjalci delujejo:
Na voljo imamo različne oblike naprav za različne namene. Vse naprave Thermacell zaščitijo področje 21m², ne glede na velikost in izgled le-te. V napravo je potrebno vložiti plinsko bombico in polnilo oz. ploščico (v kompletu je poleg naprave 1 plinska bombica in 3 ploščice, kar zadostuje za 12 urno zaščito). Polnila do kupujete po potrebi (različna pakiranja).
Za lažjo predstavo vam prilagamo tudi video predstavitev.



Odganjalci so na voljo v naših vrtnih centrih Vrtko v Ljubljani, Kalcah in Mariboru, naročite pa jih lahko v spletni trgovini Floraexpress.si.


Prenosni odganjalec; na voljo v 2 barvah (olivno zelen ali bel)

Poleg odganjalca lahko dokupite tudi etui za pričvrstitev okoli pasu
Odganjalec Halo; na voljo v 3 različnih barvah (črn, bel ali siv)

Odganjalec kot lanterna; lahko jo postavite na mizo ali pa uporabite priloženo palico in jo zapičite v zemljo;
kot lučka in kot odganjalec

Lanterna; kot lučka in kot odganjalec
Dodatna polnila; 4 plinske bombice in 12 ploščic
ali večje pakiranje; 10 plinskih bombic in 30 ploščic






torek, 29. maj 2018

Pepino (Solanum muricatum)

Je manj znano sadje in je avtohtono v južni Ameriki. Plodovi so zeleni, ko pa dozorijo postanejo rumeni z vzdolžnimi lisami vijoličaste barve. Sadeži pepina imajo okroglo ali jajčasto obliko in so težki do 400 g, plod je podoben meloni, je zelo sočen, sladek, aromatičen in osvežujoč, z okusom melone in hruške.




Pepino raste v obliki grma in doseže višino cca 1 meter. V Evropo so ga prinesli v 18 stol. Ime pepino v prevodu pomeni solatna kumarica. V Angliji mu pravijo melon shrub,  kar v prevodu pomeni melonovec, ker okus spominja na melono.

Pepino lahko gojimo na vrtu kot enoletno rastlino, lahko jo posadimo v korita ali lonce in jo prezimimo v hladnejšem prostoru, da rastlina pozimi počiva. Najbolje je izbrati 40 L lonce in jih napolniti z hranljivo zemljo, kompostom in dodajati tedensko gnojilo za plodovke.

V kolikor se odločimo pepino gojiti kot trajnico, ga prezimimo v prostoru, ki je svetel in temperatura ne pade pod 15°C. Iz te rastline lahko spomladi tudi odrežemo potaknjence.

Pepino sadimo v rodovitno zemljo in jo pognojimo enako kot za paradižnik. Uporabimo gnojila z manj dušika in več kalija. Občutljiv je na daljše pomanjkanje vlage v tleh, zato je redno namakanje in zastiranje z zastirko obvezno. Ima plitev koreninski sistem.

Razmnožujemo ga lahko iz semena. Seme posejemo v marcu in vzdržujemo stalno vlažnost substrata,.Semena kalijo pri 20°C. Kalitev navadno traja 7 – 10 dni. Sejančke nato prepikiramo v lončke premera 9 – 12 cm. Najbolj razširjeno je razmnoževanje s potaknjenci.

Pepino uvrščamo v družino razhudnikovk. V to skupino spadajo: krompir, paradižnik, paprika… Ker je del iste družine, ga napadajo enake bolezni in škodljivci kot paradižnik. To so krompirjeva plesen, bela muha itd. Večinoma škropljenje tu ni potrebno.

Cvetovi so vijolični. Obiramo ga poleti, 3 do 4 mesece po sajenju. 

Sadeže uživamo sveže, jih prepolovimo in pojemo kar iz skorje. Okus mu izboljšamo, če jih polijemo z limoninim sokom. Uporabni so za pripravo predjedi, skupaj  z ribami, za sadne kupe ali kot sestavina sadnih in mešanih solat. Plod vsebuje veliko vitamina C. Imel naj bi številne učinkovine, ki naj bi pomagale pri revmatskih obolenjih, bronhitisu in raznih kožnih obolenjih.

Plodove pepina lahko tudi vložimo, kot samostojno ali skupaj z drugim tropskim sadjem.

Plodove pepina skladiščimo v hladilniku ali vlažnem hladnem prostoru, kjer zdržijo do 6 tednov.

Sadiko posadimo na prosto ali v posodo v mesecu maju. Rastlino privezujemo na oporo ali pustimo da se preveša. Taka je lahko lep okras balkona. Odstranjujemo stranske poganjke in zalistnike podobno kot pri paradižniku, po potrebi zalivamo in dognojujemo.

Sadike pepina boste to pomlad lahko kupili v naših vrnih centrih na Vodnikovi in na Kalcah pri Logatcu in spletni trgovini Flora express ter pri vašem vrtnarju.

Avtor teksta: Primož Brezovec

četrtek, 24. maj 2018

Kiwano

Še ena zanimiva rastlina, ki jo boste to pomlad lahko kupili v lončkih Dobro & Zdravo je kiwano ali afriška bučka, ki izhaja iz južne Afrike, kjer raste kot divja rastlina.


Je enoletna rastlina, ki doseže do 3 metre. Sadimo jo na sončna in topla mesta. Priporočljivo je gojenje ob opori, kar omogoča enostavnejšo oskrbo in spravilo pridelka. Plodovi ostanejo čisti.
Listi so veliki in dlakavi; podobni so listom kumar. Cvetovi so svetlo rumeni.


Za uspešno gojenje potrebuje visoke temperature in nižjo zračno vlago. Optimalna temperatura je med 26 in 30°C. Zato spomladi ne hitimo s sajenjem. Tla naj bodo globoka in bogata z organsko snovjo.
Rastlina je zelo odporna. V rastlinjakih pa moramo paziti na primerno zračno vlago. Pogosto je potrebno zračiti, da jo tako znižamo.

Kiwano obiramo sproti, ko se barva plodov spreminja iz zelene v oranžno. Skladiščimo jih lahko zelo dolgo (tudi več mesecev) tudi na sobni temperaturi. Paziti moramo, da se med sabo ne dotikajo. Dozorevajo tudi med skladiščenjem.

Plodovi so oranžni, veliki približno 15 cm. Zreli so oranžni in imajo majhne, nežne bodice. Užitna je želatinasta sredica ploda, ki je zelena in zelo sočna. Ima aromatičen in osvežilen okus, ki je nekakšna mešanica okosov kivija, banane, limone in melone.


Hranilna vrednost kiwana (na 100g):
(povzeto USDA)

kalorije
44
voda
88,97 g
skupaj maščobe
1,3 g
natrij
 2 mg
kalij
123 mg
kalcij
13 mg
ogljikovi hidrati 
8 g
beljakovine
1,8 g


Vsebuje tudi:

vitamin C 
 5,3 mg
vitamin A

vitamin B6 

železo
1,1 mg
magnezij
40 mg

Sredico kiwana lahko pojemo kar iz lupine.


Dodamo jo lahko tudi osvežilnim napitkom.
Zelo zanimiv okus dobimo, če v mešalniku zmešamo kiwano, lubenico, jagode, limeto. Osladimo lahko z medom. Postrežemo ohlajeno.


petek, 18. maj 2018

Pravilno sajenje paradižnika

Paradižnik vzgajamo iz sadik, ki jih presajamo na prosto v maju, ko mine nevarnost pozebe. Gredico dobro pripravimo in pognojimo. Z razliko od drugih vrtnin paradižnik sadimo globlje kot je sadika rasla v lončku. To seveda velja za sejane sadike.

Rabimo kakovostne sadike
Sadike morajo imeti zdrave, bele korenine, ki lepo in enakomerno preraščajo zemljo v lončku. Sadika naj ne bo višja od 20 cm, prevelike sadike težje prenesejo spremembe, ki jih prinese presajanje na prosto. Rastline naj bodo močne in bolj zbite rasti, nikakor ne smejo biti pretegnjene, kar pomeni, da so med listi prevelike razdalje, listi pa so šibki. Barva naj bo enakomerno temno zelena. Steblo naj bo debelo kot svinčnik, posamezne cvetove, ki se pojavijo, pa odstranimo, da je na voljo več hrane za rast sadike.


Če sadike kupimo prezgodaj in je zunaj še mraz, jih shranimo v svetlem in ne pretoplem prostoru. Poskrbimo za redno zalivanje, občasno pa jih tudi dognojimo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vrt.

Sadimo na sončno toplo mesto
Paradižnik sadimo na dobro pripravljeno gredico na sončno toplo lego. V kolobarju spada na prvo poljino, ki jo pognojimo z organskim gnojilom. Zemlja mora biti dobro razrahljana. Čeprav paradižnik sam sebe dobro prenaša, pa je zaradi različnih bolezni bolje, da ga vsako leto sadimo na drugo mesto glede na kolobar.

Sadimo globlje kot v lončku
Paradižnik je znan po tem, da tvori še dodatne korenine na steblu. Če želimo, da sadike razvijejo močnejši in globlji koreninski sistem, ki lahko črpa več hranil in zagotavlja bolj zdravo rast in večjo odpornost, sadimo rastlino globlje, kot je rasla v lončku.
Če smo sami vzgajali sadike, se tega pravila držimo že ob pikiranju sadik, kasneje pa spet ob presajanju na prosto. Sadimo do prvih pravih listov, ki morajo biti nekaj cm nad zemljo.
Rastlina tvori še več korenin, če sadiko sadimo nekoliko postrani.


Opora
Sorte paradižnika se med sabo razlikujejo že po načinu razrasti. Tako poznamo visok paradižnik ki nujno potrebuje oporo, medtem je grmičaste sorte ne potrebujejo. Navadno najprej postavimo oporo in šele nato sadimo paradižnik, saj je v nasprotnem primeru nevarnost, da poškodujemo korenine.

Zalivanje sadik
Po sajenju vsako sadiko zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki ga raztopimo v vodi za zalivanje. Vitamini, huminske kisline in aminokisline v tem pripravku bodo poskrbeli, da bo sadika bolj zdrava in odporna, koreninski sistem pa se bo hitreje razvijal.

Streha
Paradižnik v celinskem podnebju potrebuje nadstrešek, saj je dež in posledično mokro listje vzrok za razvoj paradižnikove plesni, ki nam lahko zelo hitro uniči rastline. Seveda pa to pomeni, da moramo poskrbeti tudi za redno zalivanje naših rastlin.


Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr., Klub Gaia

petek, 11. maj 2018

Sladka osvežitev za poletne dni

V vročih poletnih mesecih so melone in lubenice prava osvežitev.


Lahko si privoščite rezino ohlajenega sadja ali iz njih pripravite napitke ali sladice. Pisano sladko kislo solato je iz rdečih lubenic pripravila  Anka Alt.


Zakaj si jih ne bi pridelali kar na domačem vrtu ali celo terasi?



Lubenice in melone so toplotno zahtevne rastline, ki jih sadimo jo na tople in sončne lege, vendar šele, ko mine nevarnost pozeb. V našem podnebju nekje v maju.

Tla naj bodo globoka in dobro pognojena. Sadimo 4 do 5 rastlin na 10 m², ki jih po potrebi okopavamo. Zalivamo redno predvsem v času formiranja plodov. Pomanjkljiva oskrba z vodo vpliva na nepravilen razvoj plodov. Skozi rastno sezono je priporočljivo dognojevanje sprva z gnojili za rast -flory vita hobby za zeleno rast, kasneje z gnojili za plodovke - flory vita hobby za plod. Tla lahko okoli rastlin zastiramo ali jih sadimo na folijo.

V konceptu Dobro&Zdravo letos najdete naslednje odlične sorte.

Lubenica Crimson sweet
Je srednje pozna sorta, ki dozori v približno 2 mesecih. Plodovi so ovalno okrogli in težki do 5 kg. So svetlo zeleni s temno zelenimi progami. Rdeče meso je sladko in zelo osvežilno.


Lubenica Sweet Gold
je lubenica z rumenim mesom, ki vas bo navdušila s čvrstim in zelo okusnim mesom. Sweet gold je zgodnja sorta, ki vas bo nagradila z obilnim pridelkom. Plodovi so jajčaste oblike, težki približno 2,5 kg in se dobro skladiščijo. Lupina je srednje debela, z značilnimi temno zelenimi progami.


Melona Pamir
Plodovi so okroglo ovalne oblike in težki od dobrega kilograma. Oranžno meso je sočno, dišeče in zelo okusno. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov.


Sadike vseh lahko dobite  v Vrtko vrtnih centrih v Ljubljani, na Kalcah in v Mariboru ter v spletni trgovini Floraexpress.si in pri nekaterih slovenskih vrtnarjih.

četrtek, 03. maj 2018

Letošnji novosti med dišavnicami

Tudi med dišavnicami smo za vas letos pripravili dve novosti: nekoliko drugačno baziliko in grški gorski čaj. Primerni sta za vse, ki si želite preizkusiti kaj novega in nevsakdanjega.

Sveta bazilika - Ocimum sanctum 'Tulsi' zraste v do 50 cm visok razvejan grmiček z zelenimi listi in vijoličnimi socvetji. Tako kot vse bazilike, tudi ta za uspešno rast potrebuje veliko toplote in sonca.


Sveta bazilika ali Tulsi izvira iz tropskih predelov Azije. V Indiji je rastlina sveta in se veliko uporablja v ajurvedski medicini ('eliksir življenja') in pri verskih obredih. Uporabljamo jo lahko tudi v prehrani kot dišavnico, za čaj ali iz nje pridobimo eterično olje. Ima nekoliko močnejši in rahlo pikanten okus.

Čaj iz listov pomirja in sprošča, zbistri misli ter zmanjšuje negativne vplive stresa ter spodbuja vitalnost telesa. Blagodejno deluje pri prehladu, gripi, astmi in povišani telesni temperaturi. Znižuje nivo krvnega sladkorja ter holesterola in krepi imunski sistem.

Eterično olje uporabljamo pri različnih kožnih obolenjih, saj deluje antibakterijsko. Z njim lahko odišavljamo prostore.


Grški gorski čaj - Syreditis Syraca je dišavnica, ki izvira iz višjih predelov grškega otoka Kreta. 


Prebivalci so ga že davno uporabljali za pripravo čaja, ki blagodejno in preventivno pomaga pri različnih prehladih, gripah, dihalnih in prebavnih težavah.  Raziskave so potrdile, da vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo pri preprečevanju nastanka raka in osteoporoze.

Za pripravo čaja se uporablja posušene liste in cvetove, ki jih nabiramo julija. Rastlina je takrat v polnem razcvetu in lep je pogled na rumene cvetove in sivkasto dlakave liste.

Obe rastlini lahko dobite v naših vrtnih centrih v Ljubljani, Mariboru in na Kalcah pri Logatcu, v spletni trgovini FloraExpress in pri nekaterih slovenskih vrtnarjih.