ponedeljek, 15. oktober 2018

Oktober

Oktober se preveša v drugo polovico. V teh toplih dneh se listje rastlin barva v čudovite jesenske barve. Marsikatero sadje pa nas še vedno razvaja s plodovi.

Dvakrat rodna ameriška borovnica

 Aronija

 Marelica

 Jablana Vampira

 Bavarski kivi

V tem času lahko še vedno sadimo rastline. Izberite primerne za svoj vrt. 

Sadike jablan

Sadike sliv

Sadike češenj

Golden kivi

Drobnoplodni kivi Scarlet september

Ameriške borovnice

Nekaj nasvetov o sajenju sadnega drevja si lahko preberete na povezavi.

V tem času sadimo tudi česen. O tem smo tudi že pisali in si lahko preberete tukaj.



ponedeljek, 03. september 2018

Poletje se poslavlja

Poletje se počasi poslovilja, pri nas pa se že pripravljamo na novo sezono. Sadne sadike so naročene in bodo čez teden ali dva tudi že na voljo.
Kot vedno, smo tudi letos poskrbeli za nakaj novosti.

Pritlikava mirabela Mirabello
Mirabela kompaktne rasti in tolerantna na šarko. Plodovi so rumeni, zelo sladki in aromatični. Zori konec avgusta.
Pritlikava sliva Hanna
Samooplodna nizkorastoča sliva, ki zori konec septembra. Plodovi so vijoični, srednje veliki z rumenim, sladkim in sočnim mesom.
Jablana Vampira
Plodovi so srednje veliki in povsem rdeči. Sredica je močno rdeča, le okoli peščišča bela. Je zelo okusna, sladka in sočna. Zori v oktobru.

Mirabela Mirabelle de Nancy
Rumeni plodovi so sladki in sočni, z rumenim mesom. Zorijo v avgustu in so odlični za takojšnjo porabo.

Nekaj novosti pričakujemo tudi med jagodičjem.

Malina Glen Ample
je zgodna poletna sorta z velikimi rdečimi plodovi, ki jih obiramo v juniju in juliju in so vsestransko uporabni. Poganjki so brez trnov.

Malina Heritage
je dvakrat rodna malina. Srednje velike, stožčaste, živo rdeče plodove obiramo prvič v juniju, drugič pa v avgustu in septembru. So zelo okusni.

Malina Meeker
Zelo dobra poletna malina s srednje debelimi do debelimi plodovi svetlordeče barve. Odlikujeta jo aromatičnost in skladnost okusa. Zorijo od julija do sredine avgusta.

Nizka malina Yummy
Odlična sorta, ki rodi na enoletnih poganjkih brez trnov. Rdeči plodovi so sočni in sladki. Idealni so za svežo porabo in marmelade. Primerna je tudi za sajenje v lonce in korita.

Robida Navaho Summerlong
Sorta pokončne rasti brez trnov, ki zori od sredine julija do sredine oz. konca avgusta. Rodi obilno velike plodove, ki so čvrsti in svetleči. So zelo sočni in sladki z odlično aromo in primerni za svežo porabo in predelavo.


četrtek, 30. avgust 2018

Jesensko sajenje jagod

Da nas bodo po mrzli zimi v zgodnjem poletju razveseljevali rdeči dišeči plodovi jagod, jih je najbolje saditi v avgustu ali septembru. Predvsem za septemberski čas sajenja so najprimernejše vlončene sadike.



Nasade jagod obnavljamo vsaki dve do tri leta. To je pomembno predvsem iz dveh razlogov:
  • jagode se s časom izrodijo in dajejo znatno nižji in slabši pridelek pridelek
  • dovzetne so za bolezni, ki se zadržujejo v tleh. To je tudi razlog, da jih nikakor ne sadimo za paradižnikom, papriko, jajčevci, krompirjem in jagodami. 
Najbolje je, da jih sadimo za fižolom ali sojo. Jeseni lahko med jagode posadimo tudi zimski česen, ki bo preprečil okužbe s plesnijo.

Sadike sadimo na sončno mesto približno 20 do 30 cm narazen. Priporočljivo je, da uporabimo tudi zastirko iz slame, lubja, pokošene trave ali pa jih sadimo na folijo. Se s tem izognemo umazanim plodovom. Če je rastišče vlažno, je bolje, da jih sadimo na grebene. 



torek, 24. julij 2018

Jajčevci in bučke

Letošnje poletje z obilo vlage je idealno za rast bučk in jajčevcev. In kam z vsem pridelkom?


Oboje lahko vložite tudi v olje. Recepta sta preprosta.

Potrebujete:
mlade bučke ali jajčevce (sama sem uporabila bučke sebring in jajčevce clara, lahko pa uprabite tudi druge)
olivno olje
bel vinski kis ali alkoholni kis
sol
bel poper v zrnu
za bučke drobnjak in peteršilj
za jajčevce česen in timijan

Plodove operemo in očistimo. Narežemo na 0,5 cm debele kolobarje, nasolimo in pustimo stati bučke za približno uro, jajčevce za dve, lahko tudi čez noč.
Medtem zavremo kis in vodo v razmerju 1:3.

Bučke
stresemo v krop in kuhamo 2 minuti. Bučke odcedimo in posušimo na kuhinjskih krpah.


Peteršilj osmukamo in grobo zrežemo, drobnjak narežemo na večje koščke.
Pečico segrejemo na 125° C in vanjo damo pekač, v katerega smo nalili približno 2 cm mlačne vode.
Bučke naložimo v kozarčke. Vmes damo peteršilj, drobnjak in poper. Zalijemo z oljem, vendar največ 1 cm pod rob kozarčka. Kozarčke dobro zapremo, položimo v pekač in pokeijemo z nekaj plastmi mokrega papira. V pečici pustimo 80 minut. Vzamemo jih iz pečice in zavijemo v odejo, ter pustimo počasi ohladiti.


Jajčevci
Kolobarje speremo pod tekočo vodo in jih dobro odcedimo ter posušimo s papirnatimi brisačkami. V vodo in kis dodamo poprova zrna, 1 dcl olja. Kolobarje jajčevcev blanširamo toliko časa, da posteklenijo. S penovko jih poberemo iz tekočine in polagamo na papirnate brisačke (ali kuhinjske krpe), da se temeljito odcedijo. Blanširamo manjšo količino jajčevcev na enkrat in ponavljamo postopek, dokler ne porabimo vseh.
Česen drobno nasekljemo, vejice timijana po potrebi operemo in dobro osušimo. V veliki skeldi zmešamo približno 0,5 l olja (za kg jajčevcev), česen in timijan. Dodamo odcejene jajčevce in dobro premešamo. Najbolje z rokami. Kolobarje nato naložimo v kozarce in prelijemo za mešanico olja, česna in timijana. Kozarce dobro zapremo in spravimo v temen in hladen prostor.


Nasveti:
  • Vedno poskusimo iz kozarcev spraviti čimveč zračnih mehurčkov, ki se naredijo med shrankom, saj lahko le tako zagotovite obstojnost.
  • Poskusite tudi z drugimi dišavnicami, ki jih radi uporabite z bučkami ali jajčevci.
  • Oboje lahko uporabimo kot hladno predjed s popečenim kruhom, sirom. Uporabimo jih za solate, priloge in sestavine omak.
  • Olje porabimo za obogatitev solat ali drugih jedi.


torek, 17. julij 2018

Perzijska bukev ali parocija

Perzijska bukev je naravno razširjena v Iranu in na Kavkazu. Spada med nepozebnikovke., ki je po vsem svetu razširjena le z eno vrsto. Je večji grm ali manjše drevo, ki ima pogosto več stebel. Glavne veje imajo pokončno rast, stranske bol položno. Raste počasi, a ji vseeno namenimo več prostora, če je je ne obrezujemo, saj lahko doseže od 6 - 10 metrov višine in do 6 metrov širine.
Spada med bolj priljubljena okrasna drevesa predvsem zaradi žareče obarvanih listov jeseni.


Lubje je olivno sivo in se predvsem pozimi rado lušči.


Je enodomna, vetrocvetna vrsta, drobni rdeči cvetovi se pojavijo še pred olistanjem.


Listi nekoliko spominjajo na bukove; so enostavni in navadno elištični, dolgi do 10 cm.


Jeseni postanejo bleščeče rumeni, oranžni in škrlatni. Najlepše se obarvajo na sončnih legah.


Najbolje uspeva na globokih, svežih, dobro prehranjenih in rahlo kislih tleh. Prenese tudi rahlo alkalna tla. Najbolje uspeva na svetlih in toplih mestih, a dobro raste tudi v polsenci.
Primerna je za urbano oklje in ni posebej občutljiva na bolezni.

torek, 10. julij 2018

Kako porabiti višek zgodnjih jabolk?

Težko pričakovani prvi plodovi jabolk žal nimajo dolgega roka trajanja. Zelo hitro postanejo kašasti.


In kako jih porabiti, da ne bodo šli v nič?
Nekaj jih verjetno razdelite prijateljem in sosedom, spečete odličen štrudelj, pito ali kaj podobnega. Lahko jih porabite za sokove. Lahko tudi v kombinaciji z jagodičjem.


Pri nas pa je letos nastalo nekaj, s čimer se bomo sladkali pozimi. Iz jabolk sem skuhala marmelado in ji proti koncu kuhanja dodala cvetove sivke. Kako je dišalo...


Pri pripravi nisem komplicirala. Jabolka sem očistila in oprala. Dušila sem jih na majhnem ognju. Na začetku sem dodala malo jabolčnega soka, da so začela spuščati tekočino tudi jabolka. Ko so se precej razpustila, sem jih spasirala s paličnim mešalnikom in še nekoliko kuhala. Dodala sem malo vanilije. Nekaj minut pred koncem kuhanja sem dodala še želirni sladkor in sivkine cvetove.


Potem pa še vročo marmelado v ogrete kozarčke.
Posodo, v kateri se je kuhala, smo pomazali kar s prstom.

torek, 03. julij 2018

Plodova vinska mušica

Ste tudi vi opazili na jagodičju in koščičarjih mehke plodove? Škodo vam najverjetneje povzroča plodova vinska mušice (Drosophila suzukii).

Njeno prisotnost so pri nas prvič ugotovili leta 2010 na območju Primorske in osrednje Slovenije. Sedaj je razširjena že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije.

Plodova vinska mušica ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso. To so predvsem jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive...). napadajo tudi grozdje, smokve, kaki in plodove različnih samoniklih rastlin (črn trn, bezeg, divje češnje, cibore, gozdna borovnica).

Plodova vinska mušica je velika 2 - 3 mm. Je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje spoznamo samce, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso. Opazimo jo lahko že s prostim očesom. V ugodnih letih lahko razvije tudi 10 in več rodov.



Razvoj od jajčeca do odrasle mušice traja približno 15 dni. Oplojena samica odloži jajčeca v zoreče ali že zrele plodove tik pod povrhnjico tako, da iz nje pogosto še štrlita nitasti dihalni cevčici.

Jajčeca v robidi (zelo povečano)

Na tem mestu se tkivo po 2 do 3 dneh, ko se izležejo žerke, zmehča in ugrezne.

Močno prizadeti plodovi češnje

Pri malinah, robidnicah, jagodah in murvah, ki imajo sestavljen plod, je to mesto pogosto težje zaznati.


Odrasle žerke se zabubijo blizu izhoda iz napadenega ploda ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh.
Plodova vinska mušica prezimi v glavnem kot odrasla žival (muha) v različnih skrivališčih, tudi v stanovanjih.

Napada povsem zdrave plodove od začetka zorenja do obiranja. V ugodnih pogojih lahko napade plodove tudi v skladišču.
Napadeni plodovi so neuporabni, saj je v njih žerka, tkivo pa je povsem razpadlo in mehko.

Močno napadeni plodovi jagod

Ličinke (žerke) v plodu jagode

Žerke v plodu ameriške borovnice. Tkivo je povsem razpadlo.

Na prizadete plodove se dodatno naselijo še različne glive, ki povzročajo različne oblike plesni in gnilobe. Te se rade razširijo tudi na sosednje plodove.

Poškodbe na plodovih robide

Škoda na malinah

Plodovo vinsko mušico povsem verjetno ne bomo nikoli zatrli, saj se je preveč razširila. Poleg tega se tudi zelo hitro razmnožuje. Škoda, ki jo lahko povzroči pri neuspešni zaščiti, zelo hitro presega 50 %. Ponekod je pridelek lahko povsem uničen.

Plodova vinska mušica se na krajše razdalje širi s preletom, na daljše pa predvsem z napadenimi plodovi oz. njihovimi ostanki ali neočiščeno embalažo.

Na domačih vrtovih lahko precej zmanjšamo populacijo že s tem, da namestimo pasti.


Uporabite zaprte plastenke, v katere v zgornjem delu navrtate 8-10 luknjic v premeru 4 mm, in vanje nalijete mešanico kisa in vina v razmerju 3:1. Dodate žlico sladkorja in/ali kvas ter nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode. Tekočino zamenjajte vsakih nekaj dni oziroma ob pregledovanju ulova.


Tekst je povzet po zapisih na strani Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

četrtek, 28. junij 2018

Kaj storiti, če paradižniki črnijo?

Paradižnik je med najbolj priljubljenimi poletnimi plodovi vrta. Okusne plodove uporabljmo na tisoč in en način.


Paradižnik je rastlina, ki za tvorbo plodov potrebuje velilko hranil. Pomanjkanje se odrazi na listih, plodovih ali povzroča že odpadanje cvetov.
Pri pomanjkanju kalcija se na spodnji strani plodov pri muhi pojavijo črne lise odmrlega tkiva.

Foto: Alenka Gašperšič Bajt

Take plodove odstranimo, rastline pa redno dognojujemo z gnojili za plodovke, ki vsebujejo vsa potrebna hranila.


Ob poletni suši skrbimo tudi, da so rastline primerno zalite. Tiste v rastlinjakih in v posodah pod streho pa se povsem odvisne od nas.

Pomanjkanje kalcija se lahko pojavi tudi na plodovih paprik.