Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?

Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce 30G, Logatec, tel. 01/750 94 67
Vrtni center Maribor, Koroška cesta 171, Maribor, tel. 059/13 60 70
več na www.vrtko.si

Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03

torek, 24. julij 2018

Jajčevci in bučke

Letošnje poletje z obilo vlage je idealno za rast bučk in jajčevcev. In kam z vsem pridelkom?


Oboje lahko vložite tudi v olje. Recepta sta preprosta.

Potrebujete:
mlade bučke ali jajčevce (sama sem uporabila bučke sebring in jajčevce clara, lahko pa uprabite tudi druge)
olivno olje
bel vinski kis ali alkoholni kis
sol
bel poper v zrnu
za bučke drobnjak in peteršilj
za jajčevce česen in timijan

Plodove operemo in očistimo. Narežemo na 0,5 cm debele kolobarje, nasolimo in pustimo stati bučke za približno uro, jajčevce za dve, lahko tudi čez noč.
Medtem zavremo kis in vodo v razmerju 1:3.

Bučke
stresemo v krop in kuhamo 2 minuti. Bučke odcedimo in posušimo na kuhinjskih krpah.


Peteršilj osmukamo in grobo zrežemo, drobnjak narežemo na večje koščke.
Pečico segrejemo na 125° C in vanjo damo pekač, v katerega smo nalili približno 2 cm mlačne vode.
Bučke naložimo v kozarčke. Vmes damo peteršilj, drobnjak in poper. Zalijemo z oljem, vendar največ 1 cm pod rob kozarčka. Kozarčke dobro zapremo, položimo v pekač in pokeijemo z nekaj plastmi mokrega papira. V pečici pustimo 80 minut. Vzamemo jih iz pečice in zavijemo v odejo, ter pustimo počasi ohladiti.


Jajčevci
Kolobarje speremo pod tekočo vodo in jih dobro odcedimo ter posušimo s papirnatimi brisačkami. V vodo in kis dodamo poprova zrna, 1 dcl olja. Kolobarje jajčevcev blanširamo toliko časa, da posteklenijo. S penovko jih poberemo iz tekočine in polagamo na papirnate brisačke (ali kuhinjske krpe), da se temeljito odcedijo. Blanširamo manjšo količino jajčevcev na enkrat in ponavljamo postopek, dokler ne porabimo vseh.
Česen drobno nasekljemo, vejice timijana po potrebi operemo in dobro osušimo. V veliki skeldi zmešamo približno 0,5 l olja (za kg jajčevcev), česen in timijan. Dodamo odcejene jajčevce in dobro premešamo. Najbolje z rokami. Kolobarje nato naložimo v kozarce in prelijemo za mešanico olja, česna in timijana. Kozarce dobro zapremo in spravimo v temen in hladen prostor.


Nasveti:
  • Vedno poskusimo iz kozarcev spraviti čimveč zračnih mehurčkov, ki se naredijo med shrankom, saj lahko le tako zagotovite obstojnost.
  • Poskusite tudi z drugimi dišavnicami, ki jih radi uporabite z bučkami ali jajčevci.
  • Oboje lahko uporabimo kot hladno predjed s popečenim kruhom, sirom. Uporabimo jih za solate, priloge in sestavine omak.
  • Olje porabimo za obogatitev solat ali drugih jedi.


torek, 17. julij 2018

Perzijska bukev ali parocija

Perzijska bukev je naravno razširjena v Iranu in na Kavkazu. Spada med nepozebnikovke., ki je po vsem svetu razširjena le z eno vrsto. Je večji grm ali manjše drevo, ki ima pogosto več stebel. Glavne veje imajo pokončno rast, stranske bol položno. Raste počasi, a ji vseeno namenimo več prostora, če je je ne obrezujemo, saj lahko doseže od 6 - 10 metrov višine in do 6 metrov širine.
Spada med bolj priljubljena okrasna drevesa predvsem zaradi žareče obarvanih listov jeseni.


Lubje je olivno sivo in se predvsem pozimi rado lušči.


Je enodomna, vetrocvetna vrsta, drobni rdeči cvetovi se pojavijo še pred olistanjem.


Listi nekoliko spominjajo na bukove; so enostavni in navadno elištični, dolgi do 10 cm.


Jeseni postanejo bleščeče rumeni, oranžni in škrlatni. Najlepše se obarvajo na sončnih legah.


Najbolje uspeva na globokih, svežih, dobro prehranjenih in rahlo kislih tleh. Prenese tudi rahlo alkalna tla. Najbolje uspeva na svetlih in toplih mestih, a dobro raste tudi v polsenci.
Primerna je za urbano oklje in ni posebej občutljiva na bolezni.

torek, 10. julij 2018

Kako porabiti višek zgodnjih jabolk?

Težko pričakovani prvi plodovi jabolk žal nimajo dolgega roka trajanja. Zelo hitro postanejo kašasti.


In kako jih porabiti, da ne bodo šli v nič?
Nekaj jih verjetno razdelite prijateljem in sosedom, spečete odličen štrudelj, pito ali kaj podobnega. Lahko jih porabite za sokove. Lahko tudi v kombinaciji z jagodičjem.


Pri nas pa je letos nastalo nekaj, s čimer se bomo sladkali pozimi. Iz jabolk sem skuhala marmelado in ji proti koncu kuhanja dodala cvetove sivke. Kako je dišalo...


Pri pripravi nisem komplicirala. Jabolka sem očistila in oprala. Dušila sem jih na majhnem ognju. Na začetku sem dodala malo jabolčnega soka, da so začela spuščati tekočino tudi jabolka. Ko so se precej razpustila, sem jih spasirala s paličnim mešalnikom in še nekoliko kuhala. Dodala sem malo vanilije. Nekaj minut pred koncem kuhanja sem dodala še želirni sladkor in sivkine cvetove.


Potem pa še vročo marmelado v ogrete kozarčke.
Posodo, v kateri se je kuhala, smo pomazali kar s prstom.

torek, 03. julij 2018

Plodova vinska mušica

Ste tudi vi opazili na jagodičju in koščičarjih mehke plodove? Škodo vam najverjetneje povzroča plodova vinska mušice (Drosophila suzukii).

Njeno prisotnost so pri nas prvič ugotovili leta 2010 na območju Primorske in osrednje Slovenije. Sedaj je razširjena že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije.

Plodova vinska mušica ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso. To so predvsem jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive...). napadajo tudi grozdje, smokve, kaki in plodove različnih samoniklih rastlin (črn trn, bezeg, divje češnje, cibore, gozdna borovnica).

Plodova vinska mušica je velika 2 - 3 mm. Je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje spoznamo samce, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso. Opazimo jo lahko že s prostim očesom. V ugodnih letih lahko razvije tudi 10 in več rodov.



Razvoj od jajčeca do odrasle mušice traja približno 15 dni. Oplojena samica odloži jajčeca v zoreče ali že zrele plodove tik pod povrhnjico tako, da iz nje pogosto še štrlita nitasti dihalni cevčici.

Jajčeca v robidi (zelo povečano)

Na tem mestu se tkivo po 2 do 3 dneh, ko se izležejo žerke, zmehča in ugrezne.

Močno prizadeti plodovi češnje

Pri malinah, robidnicah, jagodah in murvah, ki imajo sestavljen plod, je to mesto pogosto težje zaznati.


Odrasle žerke se zabubijo blizu izhoda iz napadenega ploda ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh.
Plodova vinska mušica prezimi v glavnem kot odrasla žival (muha) v različnih skrivališčih, tudi v stanovanjih.

Napada povsem zdrave plodove od začetka zorenja do obiranja. V ugodnih pogojih lahko napade plodove tudi v skladišču.
Napadeni plodovi so neuporabni, saj je v njih žerka, tkivo pa je povsem razpadlo in mehko.

Močno napadeni plodovi jagod

Ličinke (žerke) v plodu jagode

Žerke v plodu ameriške borovnice. Tkivo je povsem razpadlo.

Na prizadete plodove se dodatno naselijo še različne glive, ki povzročajo različne oblike plesni in gnilobe. Te se rade razširijo tudi na sosednje plodove.

Poškodbe na plodovih robide

Škoda na malinah

Plodovo vinsko mušico povsem verjetno ne bomo nikoli zatrli, saj se je preveč razširila. Poleg tega se tudi zelo hitro razmnožuje. Škoda, ki jo lahko povzroči pri neuspešni zaščiti, zelo hitro presega 50 %. Ponekod je pridelek lahko povsem uničen.

Plodova vinska mušica se na krajše razdalje širi s preletom, na daljše pa predvsem z napadenimi plodovi oz. njihovimi ostanki ali neočiščeno embalažo.

Na domačih vrtovih lahko precej zmanjšamo populacijo že s tem, da namestimo pasti.


Uporabite zaprte plastenke, v katere v zgornjem delu navrtate 8-10 luknjic v premeru 4 mm, in vanje nalijete mešanico kisa in vina v razmerju 3:1. Dodate žlico sladkorja in/ali kvas ter nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode. Tekočino zamenjajte vsakih nekaj dni oziroma ob pregledovanju ulova.


Tekst je povzet po zapisih na strani Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

četrtek, 28. junij 2018

Kaj storiti, če paradižniki črnijo?

Paradižnik je med najbolj priljubljenimi poletnimi plodovi vrta. Okusne plodove uporabljmo na tisoč in en način.


Paradižnik je rastlina, ki za tvorbo plodov potrebuje velilko hranil. Pomanjkanje se odrazi na listih, plodovih ali povzroča že odpadanje cvetov.
Pri pomanjkanju kalcija se na spodnji strani plodov pri muhi pojavijo črne lise odmrlega tkiva.

Foto: Alenka Gašperšič Bajt

Take plodove odstranimo, rastline pa redno dognojujemo z gnojili za plodovke, ki vsebujejo vsa potrebna hranila.


Ob poletni suši skrbimo tudi, da so rastline primerno zalite. Tiste v rastlinjakih in v posodah pod streho pa se povsem odvisne od nas.

Pomanjkanje kalcija se lahko pojavi tudi na plodovih paprik.



torek, 26. junij 2018

Ponudba loncev in figur v vrtnem centru Maribor

V vrtnem centru v Mariboru vas čaka prava razstava vrtnih loncev. Izbirate lahko med različnimi materiali, barvami, oblikami. Okrogli, kvadratasti, ovalni, visoki, nizki, različne figure, izbira je res pestra. Veliko je tudi loncev, ki so prezimni in jih lahko imate brez skrbi zunaj tudi pozimi. Cene so zares ugodne.




















Obiščite nas , gotovo boste našli nekaj zase!  

torek, 19. junij 2018

Kumare

Kumare so že posajene in verjetno tudi vi že pobirate prve plodove. Kljub vsemu pa ne bo odveč, če zapišemo še nekaj nasvetov.

Kumare gojimo na opori ali na tleh, vendar je gojenje na opori primernejša odlika za vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja rastlin, oskrbe in obiranja. Sejemo ali sadimo jih na razmak 50 - 60 cm, ko mine nevarnost slane.


Rastline kumar se običajno zelo hitro razraščajo in za razliko od ostalih plodovk, razvijajo moške in ženske cvetove ločeno. Za razvoj cvetov in plodov pri kumarah so potrebne temperature višje od 15°C. Toplo in vlažno vreme pospešuje tvorbo ženskih cvetov.

Med rastjo redno uničujemo plevele, dognojujemo in oskrbujemo z vodo. Za uspešno rast in razvoj plodov je potrebno redno zalivanje skozi vso rastno dobo, še posebej ob začetku cvetenja. Priporoča se redno zalivanje s kapljičnim sistemom zaradi manjšega oroševanja listov ter širjenja bolezni kar v kombinaciji z gnojenjem omogoča optimalne rastne pogoje in s tem ohranja rastline v dobri kondiciji.

Plodovi kumar imajo osvežujoč okus zaradi prostih organskih kislin in eteričnih olj. Vsebujejo do 98% vode, zaradi tega je potrebno v času rasti redno zalivanje. Grenak okus ploda nastane zaradi glikozida kolesticina, ki se pojavi v plodovih zaradi previsoke ali prenizke temperature ter prevelike in premajhne vlažnosti.  V izogib omenjenim težavam se svetuje nakup sort, ki so brez grenčine in razvijajo samo ženske  cvetove (npr. sorta Bella).

V času rasti se pojavljajo pepelaste plesni. Najnevarnejša kumarna plesen je plesen bučnic. Proti njej se borimo tako, da vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, z gojenjem na opori, s škropljenjem in sajenjem odpornejših sort. Od škodljivcev se najpogosteje pojavljajo uši in v začetku sezone polži.

Dobri sosedje kumar so česen, por, čebula, bazilika, solata, stročnice,...
Slabi sosedje krompir, redkvica, buče, lubenice, melone.

Dosti težavam, se izognemo, če se odločimo za cepljene sadike. Te so bolj odporne na bolezni, sušo. Dajejo nam obilnejše pridelke. Moramo pa paziti, da jih ne sadimo pregloboko. Cepljeno mesto mora biti nekaj centimetrov nad zemljo. Pri kumarah poskrbimo tudi za oporo.








Avtor teksta: Maksimiljana Korez

sreda, 13. junij 2018

Gosenice napadajo

Med najbolj opazne in zanimive škodljivce spadajo gosenice. Različnih velikosti, barv in »kosmatih« dodatkov. Zavedati pa se moramo, če uničimo vse gosenice, potem ne bo metuljev.

Pestrost med metulji
Vsi smo navdušeni nad različnimi »cekinčki« in »modrinčki«, ki veselo frfotajo po našem vrtu in občudujemo še mnoge druge, veliko bolj barvite vrste. A dnevnih metuljev je veliko manj v primerjavi z nočnimi metulji, oziroma veščami. Veliko raznovrstnost metuljev lahko večinoma vidimo le v zaščitenih območjih (nacionalni, regionalni parki), ker metulji potrebujejo medonosne rastline za hrano. Poleg tega rabijo za razvoj različne rastline, ki se pokosijo šele v drugi polovici avgusta. Ker pa se seveda pašniki in travniki redno kosijo oziroma pasejo, je raznovrstnost in pogostost metuljev vedno manjša. Doma lahko pomagamo metuljem tako, da zasadimo vsaj del vrta s cvetočimi rastlinami, na sončnem mestu.


Naredimo mešano zasaditev tako, da bodo rastline cvetele spomladi, poleti in tudi jeseni, ker metulji potrebujejo hrano čez vse leto. Med spomladanskimi rastlinami so: regrat, vijolice, trobentice in vrba. Poleti in jeseni pa bodo za hrano: meta, melisa, drobnjak, origano, žametnice, budleja (metuljnik), kosteničevje, sivka in še mnoge druge. Veliko teh rastlin je v našem vrtu in pogosto sploh ne pomislimo, kakšen velik učinek ima naš zeliščni vrtiček na metulje. Ti potrebujejo sonce, da se segrejejo in letijo. Če bo veter premočan, se bodo skrili v zavetrje.

Razvojni krog
Življenjski cikel metulja je v štirih stopnjah: jajčece, gosenica, buba in metulj. Ta proces lahko traja le nekaj tednov, pa vse do več kot leto.

Za oplodnjo jajčeca sta potrebna samec in samica, ki se privabljata z različnimi feromoni (vonj) in tudi razkošnimi barvami.

Samica odleže jajčeca na spodnji del lista rastline. Nekateri metulji potrebujejo prav specifično – ciljno rastlino, drugi pri odlaganju jajčec ne izbirajo. Nato se izleže gosenica, katere poslanstvo je le prehranjevanje in rast, kar je seveda najbolj opazno na naših rastlinah.


Nekatere izbirajo določene rastline, druge pa imajo zelo širok jedilnik. Nato se zabubijo in iz bube se izleže metulj. V roku nekaj ur mu krila otrdijo in je sposoben letati. Večina metuljev živi le nekaj tednov, le redki živijo do leto dni.

Zaščita
Glavni škodljivec je seveda gosenica, ki povzroča mehanske poškodbe na rastlini. A vseeno začnemo z varstvom rastlin že pri odraslem osebku – metulju. Največjo težavo predstavljajo vrste, ki napadajo točno specifično rastlino, kot je zelje (kapusov belin) ali pušpan (pušpanova vešča). Ciljno rastlino iščejo preko vonja in nato nanjo ležejo jajčeca. Moramo preprečiti dostop do rastline. To lahko naredimo z mehansko zaščito, kot je tunel z mrežo čez rastline, kar je zelo uporabno pri zelju.


Škodljivca pa lahko zmedemo tudi z vonji. Tako na primer posadimo zelje ob paradižniku in zraven še timijan, šetraj,… Bo pa to veliko težje pri pušpanu in ostalih trajnicah, ki rastejo kot grmovje ali celo drevo. Zato uporabimo naravno sredstvo Bio Plantella Thymi, ki vsebuje izvlečke timijana in brina, ki odganjata odraslega osebka stran od ciljne rastline, kar pomeni, da ne bo jajčec in ne gosenic. Pomembno pa je škropiti ob pravem času, in sicer v času leta škodljivca. Mnogi škodljivci, kot je pušpanova vešča, imajo 4 ali celo več rodov letno. V času pričakovanega napada škropimo na 5 dni in v primeru dežja takoj opravimo ponovno škropljenje.

Pogosto pa napad škodljivca opazimo in prepoznamo šele po škodi. Listi so objedeni ob stranici listne ploskve in celo velike luknje po sredini. V takem primeru je pomembno škodljivca hitro najti, ker bo drugače rastlina ob listno maso. Mnoge gosenice se pred dnevno vročino skrijejo v gostoto listne mase rastline in so bolj aktivne v hladnem delu dneva in ponoči. Ko jih najdemo, jih odstranimo ročno ali pa uporabimo naravno sredstvo
Bio Plantella Flora kenyatox verde plus. To uporabimo predvsem pri gostih grmih, kot je pušpan, takoj ko opazimo gosenice, moramo uničiti veliko gosenic. Nekatere gosenice, kot so sovke, so v tleh, kjer bodo učinkovite le naše roke. Če opazimo nenadno sušenje rastlin in ni suma na bolezen, ker se je zgodilo zelo na hitro, gre lahko za talnega škodljivca. Previdno odkopljemo okoli korenin in pregledamo zemljo. Škodljivce ročno odstranimo


Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Klub Gaia