Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?

Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce 30G, Logatec, tel. 01/750 94 67
Vrtni center Maribor, Koroška cesta 171, Maribor, tel. 059/13 60 70
več na www.vrtko.si

Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03

torek, 19. junij 2018

Kumare

Kumare so že posajene in verjetno tudi vi že pobirate prve plodove. Kljub vsemu pa ne bo odveč, če zapišemo še nekaj nasvetov.

Kumare gojimo na opori ali na tleh, vendar je gojenje na opori primernejša odlika za vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja rastlin, oskrbe in obiranja. Sejemo ali sadimo jih na razmak 50 - 60 cm, ko mine nevarnost slane.


Rastline kumar se običajno zelo hitro razraščajo in za razliko od ostalih plodovk, razvijajo moške in ženske cvetove ločeno. Za razvoj cvetov in plodov pri kumarah so potrebne temperature višje od 15°C. Toplo in vlažno vreme pospešuje tvorbo ženskih cvetov.

Med rastjo redno uničujemo plevele, dognojujemo in oskrbujemo z vodo. Za uspešno rast in razvoj plodov je potrebno redno zalivanje skozi vso rastno dobo, še posebej ob začetku cvetenja. Priporoča se redno zalivanje s kapljičnim sistemom zaradi manjšega oroševanja listov ter širjenja bolezni kar v kombinaciji z gnojenjem omogoča optimalne rastne pogoje in s tem ohranja rastline v dobri kondiciji.

Plodovi kumar imajo osvežujoč okus zaradi prostih organskih kislin in eteričnih olj. Vsebujejo do 98% vode, zaradi tega je potrebno v času rasti redno zalivanje. Grenak okus ploda nastane zaradi glikozida kolesticina, ki se pojavi v plodovih zaradi previsoke ali prenizke temperature ter prevelike in premajhne vlažnosti.  V izogib omenjenim težavam se svetuje nakup sort, ki so brez grenčine in razvijajo samo ženske  cvetove (npr. sorta Bella).

V času rasti se pojavljajo pepelaste plesni. Najnevarnejša kumarna plesen je plesen bučnic. Proti njej se borimo tako, da vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, z gojenjem na opori, s škropljenjem in sajenjem odpornejših sort. Od škodljivcev se najpogosteje pojavljajo uši in v začetku sezone polži.

Dobri sosedje kumar so česen, por, čebula, bazilika, solata, stročnice,...
Slabi sosedje krompir, redkvica, buče, lubenice, melone.

Dosti težavam, se izognemo, če se odločimo za cepljene sadike. Te so bolj odporne na bolezni, sušo. Dajejo nam obilnejše pridelke. Moramo pa paziti, da jih ne sadimo pregloboko. Cepljeno mesto mora biti nekaj centimetrov nad zemljo. Pri kumarah poskrbimo tudi za oporo.








Avtor teksta: Maksimiljana Korez

sreda, 13. junij 2018

Gosenice napadajo

Med najbolj opazne in zanimive škodljivce spadajo gosenice. Različnih velikosti, barv in »kosmatih« dodatkov. Zavedati pa se moramo, če uničimo vse gosenice, potem ne bo metuljev.

Pestrost med metulji
Vsi smo navdušeni nad različnimi »cekinčki« in »modrinčki«, ki veselo frfotajo po našem vrtu in občudujemo še mnoge druge, veliko bolj barvite vrste. A dnevnih metuljev je veliko manj v primerjavi z nočnimi metulji, oziroma veščami. Veliko raznovrstnost metuljev lahko večinoma vidimo le v zaščitenih območjih (nacionalni, regionalni parki), ker metulji potrebujejo medonosne rastline za hrano. Poleg tega rabijo za razvoj različne rastline, ki se pokosijo šele v drugi polovici avgusta. Ker pa se seveda pašniki in travniki redno kosijo oziroma pasejo, je raznovrstnost in pogostost metuljev vedno manjša. Doma lahko pomagamo metuljem tako, da zasadimo vsaj del vrta s cvetočimi rastlinami, na sončnem mestu.


Naredimo mešano zasaditev tako, da bodo rastline cvetele spomladi, poleti in tudi jeseni, ker metulji potrebujejo hrano čez vse leto. Med spomladanskimi rastlinami so: regrat, vijolice, trobentice in vrba. Poleti in jeseni pa bodo za hrano: meta, melisa, drobnjak, origano, žametnice, budleja (metuljnik), kosteničevje, sivka in še mnoge druge. Veliko teh rastlin je v našem vrtu in pogosto sploh ne pomislimo, kakšen velik učinek ima naš zeliščni vrtiček na metulje. Ti potrebujejo sonce, da se segrejejo in letijo. Če bo veter premočan, se bodo skrili v zavetrje.

Razvojni krog
Življenjski cikel metulja je v štirih stopnjah: jajčece, gosenica, buba in metulj. Ta proces lahko traja le nekaj tednov, pa vse do več kot leto.

Za oplodnjo jajčeca sta potrebna samec in samica, ki se privabljata z različnimi feromoni (vonj) in tudi razkošnimi barvami.

Samica odleže jajčeca na spodnji del lista rastline. Nekateri metulji potrebujejo prav specifično – ciljno rastlino, drugi pri odlaganju jajčec ne izbirajo. Nato se izleže gosenica, katere poslanstvo je le prehranjevanje in rast, kar je seveda najbolj opazno na naših rastlinah.


Nekatere izbirajo določene rastline, druge pa imajo zelo širok jedilnik. Nato se zabubijo in iz bube se izleže metulj. V roku nekaj ur mu krila otrdijo in je sposoben letati. Večina metuljev živi le nekaj tednov, le redki živijo do leto dni.

Zaščita
Glavni škodljivec je seveda gosenica, ki povzroča mehanske poškodbe na rastlini. A vseeno začnemo z varstvom rastlin že pri odraslem osebku – metulju. Največjo težavo predstavljajo vrste, ki napadajo točno specifično rastlino, kot je zelje (kapusov belin) ali pušpan (pušpanova vešča). Ciljno rastlino iščejo preko vonja in nato nanjo ležejo jajčeca. Moramo preprečiti dostop do rastline. To lahko naredimo z mehansko zaščito, kot je tunel z mrežo čez rastline, kar je zelo uporabno pri zelju.


Škodljivca pa lahko zmedemo tudi z vonji. Tako na primer posadimo zelje ob paradižniku in zraven še timijan, šetraj,… Bo pa to veliko težje pri pušpanu in ostalih trajnicah, ki rastejo kot grmovje ali celo drevo. Zato uporabimo naravno sredstvo Bio Plantella Thymi, ki vsebuje izvlečke timijana in brina, ki odganjata odraslega osebka stran od ciljne rastline, kar pomeni, da ne bo jajčec in ne gosenic. Pomembno pa je škropiti ob pravem času, in sicer v času leta škodljivca. Mnogi škodljivci, kot je pušpanova vešča, imajo 4 ali celo več rodov letno. V času pričakovanega napada škropimo na 5 dni in v primeru dežja takoj opravimo ponovno škropljenje.

Pogosto pa napad škodljivca opazimo in prepoznamo šele po škodi. Listi so objedeni ob stranici listne ploskve in celo velike luknje po sredini. V takem primeru je pomembno škodljivca hitro najti, ker bo drugače rastlina ob listno maso. Mnoge gosenice se pred dnevno vročino skrijejo v gostoto listne mase rastline in so bolj aktivne v hladnem delu dneva in ponoči. Ko jih najdemo, jih odstranimo ročno ali pa uporabimo naravno sredstvo
Bio Plantella Flora kenyatox verde plus. To uporabimo predvsem pri gostih grmih, kot je pušpan, takoj ko opazimo gosenice, moramo uničiti veliko gosenic. Nekatere gosenice, kot so sovke, so v tleh, kjer bodo učinkovite le naše roke. Če opazimo nenadno sušenje rastlin in ni suma na bolezen, ker se je zgodilo zelo na hitro, gre lahko za talnega škodljivca. Previdno odkopljemo okoli korenin in pregledamo zemljo. Škodljivce ročno odstranimo


Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Klub Gaia

petek, 08. junij 2018

Čas za krizanteme?



Kaj pa krizantema dela na sliki v začetku junija??

Čeprav se pomladanska sezona počasi končuje in smo z mislimi že po malem na počitnicah, smo z delom že pogumno zakorakali proti jesenskim rožicam.

Pretekli teden smo vrtnarjem širom Slovenije, Hrvaške, Bosne in Makedonije dobavili rekordno število sadik krizantem - 680.000 sadik je našlo svoj prostor pod soncem. Pridne roke bodo skrbele za njih, da bo cvetoča tudi jesen.

Del le-teh se je skoreninil v vrtnariji Kerin Janko v Krškem, del pa je prišel iz Belgije (Belgian Mums).
Nekaj utrinkov lahko vidite na spodnjih slikah.














sreda, 30. maj 2018

Vam komarji in druge nadležne žuželke pijejo kri?

Le kaj je lepšega, kot se zvečer usesti na teraso in uživati v miru, dobri hrani ali v družbi prijateljev?

Očitno so enakih misli tudi komarjeve mame, ki pridejo na slastno večerjo na moje telo, da bodo nahranile svoje potomce. Če že ni tigrasti komar, ki je dejaven čez cel dan, pa mi živce in kri pije "klasična udomačena" sorta, ki prileti ko se malce ohladi in zmrači. Domača terasa je zaradi tega samevala skoraj 4 poletja. Prišel je čas za ukrepanje!

Kot novost na našem tržišču vam predstavljamo odganjalce 


in povem vam, da je naša terasa zopet samo naša! Uspešno preizkušeno!




Torej kako odganjalci delujejo:
Na voljo imamo različne oblike naprav za različne namene. Vse naprave Thermacell zaščitijo področje 21m², ne glede na velikost in izgled le-te. V napravo je potrebno vložiti plinsko bombico in polnilo oz. ploščico (v kompletu je poleg naprave 1 plinska bombica in 3 ploščice, kar zadostuje za 12 urno zaščito). Polnila do kupujete po potrebi (različna pakiranja).
Za lažjo predstavo vam prilagamo tudi video predstavitev.



Odganjalci so na voljo v naših vrtnih centrih Vrtko v Ljubljani, Kalcah in Mariboru, naročite pa jih lahko v spletni trgovini Floraexpress.si.


Prenosni odganjalec; na voljo v 2 barvah (olivno zelen ali bel)

Poleg odganjalca lahko dokupite tudi etui za pričvrstitev okoli pasu
Odganjalec Halo; na voljo v 3 različnih barvah (črn, bel ali siv)

Odganjalec kot lanterna; lahko jo postavite na mizo ali pa uporabite priloženo palico in jo zapičite v zemljo;
kot lučka in kot odganjalec

Lanterna; kot lučka in kot odganjalec
Dodatna polnila; 4 plinske bombice in 12 ploščic
ali večje pakiranje; 10 plinskih bombic in 30 ploščic






torek, 29. maj 2018

Pepino (Solanum muricatum)

Je manj znano sadje in je avtohtono v južni Ameriki. Plodovi so zeleni, ko pa dozorijo postanejo rumeni z vzdolžnimi lisami vijoličaste barve. Sadeži pepina imajo okroglo ali jajčasto obliko in so težki do 400 g, plod je podoben meloni, je zelo sočen, sladek, aromatičen in osvežujoč, z okusom melone in hruške.




Pepino raste v obliki grma in doseže višino cca 1 meter. V Evropo so ga prinesli v 18 stol. Ime pepino v prevodu pomeni solatna kumarica. V Angliji mu pravijo melon shrub,  kar v prevodu pomeni melonovec, ker okus spominja na melono.

Pepino lahko gojimo na vrtu kot enoletno rastlino, lahko jo posadimo v korita ali lonce in jo prezimimo v hladnejšem prostoru, da rastlina pozimi počiva. Najbolje je izbrati 40 L lonce in jih napolniti z hranljivo zemljo, kompostom in dodajati tedensko gnojilo za plodovke.

V kolikor se odločimo pepino gojiti kot trajnico, ga prezimimo v prostoru, ki je svetel in temperatura ne pade pod 15°C. Iz te rastline lahko spomladi tudi odrežemo potaknjence.

Pepino sadimo v rodovitno zemljo in jo pognojimo enako kot za paradižnik. Uporabimo gnojila z manj dušika in več kalija. Občutljiv je na daljše pomanjkanje vlage v tleh, zato je redno namakanje in zastiranje z zastirko obvezno. Ima plitev koreninski sistem.

Razmnožujemo ga lahko iz semena. Seme posejemo v marcu in vzdržujemo stalno vlažnost substrata,.Semena kalijo pri 20°C. Kalitev navadno traja 7 – 10 dni. Sejančke nato prepikiramo v lončke premera 9 – 12 cm. Najbolj razširjeno je razmnoževanje s potaknjenci.

Pepino uvrščamo v družino razhudnikovk. V to skupino spadajo: krompir, paradižnik, paprika… Ker je del iste družine, ga napadajo enake bolezni in škodljivci kot paradižnik. To so krompirjeva plesen, bela muha itd. Večinoma škropljenje tu ni potrebno.

Cvetovi so vijolični. Obiramo ga poleti, 3 do 4 mesece po sajenju. 

Sadeže uživamo sveže, jih prepolovimo in pojemo kar iz skorje. Okus mu izboljšamo, če jih polijemo z limoninim sokom. Uporabni so za pripravo predjedi, skupaj  z ribami, za sadne kupe ali kot sestavina sadnih in mešanih solat. Plod vsebuje veliko vitamina C. Imel naj bi številne učinkovine, ki naj bi pomagale pri revmatskih obolenjih, bronhitisu in raznih kožnih obolenjih.

Plodove pepina lahko tudi vložimo, kot samostojno ali skupaj z drugim tropskim sadjem.

Plodove pepina skladiščimo v hladilniku ali vlažnem hladnem prostoru, kjer zdržijo do 6 tednov.

Sadiko posadimo na prosto ali v posodo v mesecu maju. Rastlino privezujemo na oporo ali pustimo da se preveša. Taka je lahko lep okras balkona. Odstranjujemo stranske poganjke in zalistnike podobno kot pri paradižniku, po potrebi zalivamo in dognojujemo.

Sadike pepina boste to pomlad lahko kupili v naših vrnih centrih na Vodnikovi in na Kalcah pri Logatcu in spletni trgovini Flora express ter pri vašem vrtnarju.

Avtor teksta: Primož Brezovec

četrtek, 24. maj 2018

Kiwano

Še ena zanimiva rastlina, ki jo boste to pomlad lahko kupili v lončkih Dobro & Zdravo je kiwano ali afriška bučka, ki izhaja iz južne Afrike, kjer raste kot divja rastlina.


Je enoletna rastlina, ki doseže do 3 metre. Sadimo jo na sončna in topla mesta. Priporočljivo je gojenje ob opori, kar omogoča enostavnejšo oskrbo in spravilo pridelka. Plodovi ostanejo čisti.
Listi so veliki in dlakavi; podobni so listom kumar. Cvetovi so svetlo rumeni.


Za uspešno gojenje potrebuje visoke temperature in nižjo zračno vlago. Optimalna temperatura je med 26 in 30°C. Zato spomladi ne hitimo s sajenjem. Tla naj bodo globoka in bogata z organsko snovjo.
Rastlina je zelo odporna. V rastlinjakih pa moramo paziti na primerno zračno vlago. Pogosto je potrebno zračiti, da jo tako znižamo.

Kiwano obiramo sproti, ko se barva plodov spreminja iz zelene v oranžno. Skladiščimo jih lahko zelo dolgo (tudi več mesecev) tudi na sobni temperaturi. Paziti moramo, da se med sabo ne dotikajo. Dozorevajo tudi med skladiščenjem.

Plodovi so oranžni, veliki približno 15 cm. Zreli so oranžni in imajo majhne, nežne bodice. Užitna je želatinasta sredica ploda, ki je zelena in zelo sočna. Ima aromatičen in osvežilen okus, ki je nekakšna mešanica okosov kivija, banane, limone in melone.


Hranilna vrednost kiwana (na 100g):
(povzeto USDA)

kalorije
44
voda
88,97 g
skupaj maščobe
1,3 g
natrij
 2 mg
kalij
123 mg
kalcij
13 mg
ogljikovi hidrati 
8 g
beljakovine
1,8 g


Vsebuje tudi:

vitamin C 
 5,3 mg
vitamin A

vitamin B6 

železo
1,1 mg
magnezij
40 mg

Sredico kiwana lahko pojemo kar iz lupine.


Dodamo jo lahko tudi osvežilnim napitkom.
Zelo zanimiv okus dobimo, če v mešalniku zmešamo kiwano, lubenico, jagode, limeto. Osladimo lahko z medom. Postrežemo ohlajeno.


petek, 18. maj 2018

Pravilno sajenje paradižnika

Paradižnik vzgajamo iz sadik, ki jih presajamo na prosto v maju, ko mine nevarnost pozebe. Gredico dobro pripravimo in pognojimo. Z razliko od drugih vrtnin paradižnik sadimo globlje kot je sadika rasla v lončku. To seveda velja za sejane sadike.

Rabimo kakovostne sadike
Sadike morajo imeti zdrave, bele korenine, ki lepo in enakomerno preraščajo zemljo v lončku. Sadika naj ne bo višja od 20 cm, prevelike sadike težje prenesejo spremembe, ki jih prinese presajanje na prosto. Rastline naj bodo močne in bolj zbite rasti, nikakor ne smejo biti pretegnjene, kar pomeni, da so med listi prevelike razdalje, listi pa so šibki. Barva naj bo enakomerno temno zelena. Steblo naj bo debelo kot svinčnik, posamezne cvetove, ki se pojavijo, pa odstranimo, da je na voljo več hrane za rast sadike.


Če sadike kupimo prezgodaj in je zunaj še mraz, jih shranimo v svetlem in ne pretoplem prostoru. Poskrbimo za redno zalivanje, občasno pa jih tudi dognojimo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vrt.

Sadimo na sončno toplo mesto
Paradižnik sadimo na dobro pripravljeno gredico na sončno toplo lego. V kolobarju spada na prvo poljino, ki jo pognojimo z organskim gnojilom. Zemlja mora biti dobro razrahljana. Čeprav paradižnik sam sebe dobro prenaša, pa je zaradi različnih bolezni bolje, da ga vsako leto sadimo na drugo mesto glede na kolobar.

Sadimo globlje kot v lončku
Paradižnik je znan po tem, da tvori še dodatne korenine na steblu. Če želimo, da sadike razvijejo močnejši in globlji koreninski sistem, ki lahko črpa več hranil in zagotavlja bolj zdravo rast in večjo odpornost, sadimo rastlino globlje, kot je rasla v lončku.
Če smo sami vzgajali sadike, se tega pravila držimo že ob pikiranju sadik, kasneje pa spet ob presajanju na prosto. Sadimo do prvih pravih listov, ki morajo biti nekaj cm nad zemljo.
Rastlina tvori še več korenin, če sadiko sadimo nekoliko postrani.


Opora
Sorte paradižnika se med sabo razlikujejo že po načinu razrasti. Tako poznamo visok paradižnik ki nujno potrebuje oporo, medtem je grmičaste sorte ne potrebujejo. Navadno najprej postavimo oporo in šele nato sadimo paradižnik, saj je v nasprotnem primeru nevarnost, da poškodujemo korenine.

Zalivanje sadik
Po sajenju vsako sadiko zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki ga raztopimo v vodi za zalivanje. Vitamini, huminske kisline in aminokisline v tem pripravku bodo poskrbeli, da bo sadika bolj zdrava in odporna, koreninski sistem pa se bo hitreje razvijal.

Streha
Paradižnik v celinskem podnebju potrebuje nadstrešek, saj je dež in posledično mokro listje vzrok za razvoj paradižnikove plesni, ki nam lahko zelo hitro uniči rastline. Seveda pa to pomeni, da moramo poskrbeti tudi za redno zalivanje naših rastlin.


Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr., Klub Gaia

petek, 11. maj 2018

Sladka osvežitev za poletne dni

V vročih poletnih mesecih so melone in lubenice prava osvežitev.


Lahko si privoščite rezino ohlajenega sadja ali iz njih pripravite napitke ali sladice. Pisano sladko kislo solato je iz rdečih lubenic pripravila  Anka Alt.


Zakaj si jih ne bi pridelali kar na domačem vrtu ali celo terasi?



Lubenice in melone so toplotno zahtevne rastline, ki jih sadimo jo na tople in sončne lege, vendar šele, ko mine nevarnost pozeb. V našem podnebju nekje v maju.

Tla naj bodo globoka in dobro pognojena. Sadimo 4 do 5 rastlin na 10 m², ki jih po potrebi okopavamo. Zalivamo redno predvsem v času formiranja plodov. Pomanjkljiva oskrba z vodo vpliva na nepravilen razvoj plodov. Skozi rastno sezono je priporočljivo dognojevanje sprva z gnojili za rast -flory vita hobby za zeleno rast, kasneje z gnojili za plodovke - flory vita hobby za plod. Tla lahko okoli rastlin zastiramo ali jih sadimo na folijo.

V konceptu Dobro&Zdravo letos najdete naslednje odlične sorte.

Lubenica Crimson sweet
Je srednje pozna sorta, ki dozori v približno 2 mesecih. Plodovi so ovalno okrogli in težki do 5 kg. So svetlo zeleni s temno zelenimi progami. Rdeče meso je sladko in zelo osvežilno.


Lubenica Sweet Gold
je lubenica z rumenim mesom, ki vas bo navdušila s čvrstim in zelo okusnim mesom. Sweet gold je zgodnja sorta, ki vas bo nagradila z obilnim pridelkom. Plodovi so jajčaste oblike, težki približno 2,5 kg in se dobro skladiščijo. Lupina je srednje debela, z značilnimi temno zelenimi progami.


Melona Pamir
Plodovi so okroglo ovalne oblike in težki od dobrega kilograma. Oranžno meso je sočno, dišeče in zelo okusno. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov.


Sadike vseh lahko dobite  v Vrtko vrtnih centrih v Ljubljani, na Kalcah in v Mariboru ter v spletni trgovini Floraexpress.si in pri nekaterih slovenskih vrtnarjih.

četrtek, 03. maj 2018

Letošnji novosti med dišavnicami

Tudi med dišavnicami smo za vas letos pripravili dve novosti: nekoliko drugačno baziliko in grški gorski čaj. Primerni sta za vse, ki si želite preizkusiti kaj novega in nevsakdanjega.

Sveta bazilika - Ocimum sanctum 'Tulsi' zraste v do 50 cm visok razvejan grmiček z zelenimi listi in vijoličnimi socvetji. Tako kot vse bazilike, tudi ta za uspešno rast potrebuje veliko toplote in sonca.


Sveta bazilika ali Tulsi izvira iz tropskih predelov Azije. V Indiji je rastlina sveta in se veliko uporablja v ajurvedski medicini ('eliksir življenja') in pri verskih obredih. Uporabljamo jo lahko tudi v prehrani kot dišavnico, za čaj ali iz nje pridobimo eterično olje. Ima nekoliko močnejši in rahlo pikanten okus.

Čaj iz listov pomirja in sprošča, zbistri misli ter zmanjšuje negativne vplive stresa ter spodbuja vitalnost telesa. Blagodejno deluje pri prehladu, gripi, astmi in povišani telesni temperaturi. Znižuje nivo krvnega sladkorja ter holesterola in krepi imunski sistem.

Eterično olje uporabljamo pri različnih kožnih obolenjih, saj deluje antibakterijsko. Z njim lahko odišavljamo prostore.


Grški gorski čaj - Syreditis Syraca je dišavnica, ki izvira iz višjih predelov grškega otoka Kreta. 


Prebivalci so ga že davno uporabljali za pripravo čaja, ki blagodejno in preventivno pomaga pri različnih prehladih, gripah, dihalnih in prebavnih težavah.  Raziskave so potrdile, da vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo pri preprečevanju nastanka raka in osteoporoze.

Za pripravo čaja se uporablja posušene liste in cvetove, ki jih nabiramo julija. Rastlina je takrat v polnem razcvetu in lep je pogled na rumene cvetove in sivkasto dlakave liste.

Obe rastlini lahko dobite v naših vrtnih centrih v Ljubljani, Mariboru in na Kalcah pri Logatcu, v spletni trgovini FloraExpress in pri nekaterih slovenskih vrtnarjih.

četrtek, 26. april 2018

Dobro&Zdravo in FloraExpress v Arboretumu Volčji Potok

Do 3.5. lahko v Arboretumu Volčji Potok obiščete razstavo tulipanov. Tam boste našli tudi razstavni prostor Dobro&Zdravo in FloraExpress.