Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


torek, 27. junij 2017

Šmarna hrušica

Šmarna hrušica je listopadni grm ali manjše drevo. Odvisno od vrste zraste od 2 do 10 metrov.
Šmarna hrušica najbolje uspeva na sončnih rastiščih. Dobro raste tudi v polsenčnih legah, vendar lahko manj cveti.

Zelo je odporna proti zimskemu mrazu. Uspeva v normalno prehranjenih tleh. Lahko so rahlo kisla ali alkalna. Dobro prenaša tudi sušo.

Ovalni listi so so najprej bronasti, kasneje zeleni. Jeseni se obarvajo oranžno rdeče.


 Zgodaj spomladi se odpro beli cvetovi.


Majhni plodovi na dolgih pecljih zorijo konec junija, julija. So približno v velikosti graha. Na začetku rdeči, zreli pa modrovijolični do temno škrlatni.


Plodovi so sladki in sočni. Primerni so za svežo poslastico. Iz njih lahko pripravimo sokove, čežano, marmelade ali likerje.
Plodove imajo rade tudi ptice.

Šmarne hrušice so kot okrasne rastline atraktivne skozi vse leto. Sadimo jih kot posamezna nižja drevesa oz. grme na hišnem vrtu. Primerne so tudi za žive meje  ali celo kot posodovke.


Najbolj znana med šmarnimi hrušicami je bakrena (Amelanchier lamarkii), Njena domovina je Severna Amerika. Grm je zanimiv kot posamična rastlina na vrtu. Primerna pa je tudi za skupinske zasaditve, žive meje in in obcestne zasaditve.

sreda, 07. junij 2017

Dišavnice so nam lahko v pomoč

Posajene sadike na vrtu in v loncah rade napadejo škodljive žuželke kot so uši, bolhači, hrošči... Ob prijetnih večerih, ko posedamo na terasi ali vrtu naš mir zmotijo nadležni komarji, vešče...

Marsikatero nadlogo lahko odženemo kar z zelišči. Na vrtu jih posadimo med ostale rastline ali ob robove gredic.


Da nas zavarujejo pred komarji, jih posadimo v lonce ali korita na okenskih policah, terasi.


Posamezne dišavnice ugodno vplivajo na rast nekaterih vrtnin in odganjajo nekatere žeuželke in varujejo pred določenimi boleznimi. Spodaj so naštete le nekatere, ki jih radi sadimo.


Bazilika







⇨   odganja komarje, muhe, listne uši...
⇨   varuje tudi pred pepelasto plesnijo
⇨   sadimo jo poleg paradižnika in paprike, saj jima tako izboljša okus
⇨   je dobra soseda plodovkam, radiču, kolerabici, melonam, lubenicam in špinači








Sivka





⇨   odganja komarje, vešče, muhe, uši
⇨   odganja molje
⇨   sadimo tudi v bližino vrtnic, da jih obvarujemo pred ušmi





Poprova meta



⇨   odganja komarje, mravlje, pajke, bolhače, kapusovo muho
⇨   sadimo jo lahko poleg, krompirja, paradižnika, paprike, vendar moramo paziti, da se nam ne razraste preveč
⇨   lonec z meto lahko postavimo na teraso, da nas zavaruje pred nadležnimi komarji



Rožmarin






⇨   odaganja bolhe, komarje, klope
⇨   v omarah naj bi podobno kot sivka odganja molje







Šetraj





⇨   odganja uši
v ta namen jo sadimo poleg fižola, solate, radiča








Komarje odganjata tudi 
citronka


limonska trava

petek, 02. junij 2017

Dišeče bazilike

Bazilika je ena izmed nepogrešljivih dišavnic. Nekatere sorte nimajo smo upotabne vrednosti, ampak so tudi dekoratvne. Posajene v lonce so lep okras okenskih polic, teras...

Bazilike  najbolje uspevajo na sončni legi v zmerno bogati in dobro odcedni zemlji.

Namig: Baziliko sproti obtrgujte oziroma obrezujte, da se bo bogato obraščala.


Grmasta pisanolistna bazilika 
je bazilika pokončne rasti, ki doseže v višino 30 do 50 cm. Listi so dolgi do 5 cm,  svetlo zeleni z ozkim belim robom in zelo aromatični. Je sorta, ki ne cveti.





Bazilika na deblu
Zaradi cepljenja je odpornejša na neugodne vremenske razmere in bolezni korenin.
Najlepša bo, če jo boste sproti obtrgovali in obrezovali. Le tako bo 'krošnja' ostala gosta.




Liste in vršičke lahko obiramo sproti vso sezono in uporabljamo sveže, posušene ali zamrznjene. S kuhanjem se aroma izgubi, zato jo tudi kuhanim jedem raje dodajajte na koncu.

Iz bazilik lahko pripravimo odličen pesto.



Če ste nekoliko  drznejši, jo lahko uporabite tudi v sladicah. Dodate jo lahko jagodnemu sladoledu ali pa pripravite kremni bazilikin sladoled.

Pest listov skupaj s sladkorjem v prahu primerno zmeljite, dodajte maskarpone in grški jogurt. Tako pripravljeno zmes dajte v strojček za pripravo sladoleda, da se primerno strdi.
Če strojčka nimate, maso dajte v posodi v zamrzovalnik in jo med zarzovanjem nekajkrat premešajte, da bo dobila pravo strukturo.



Imate tudi vi kakšen zanimiv in nenavaden način uporabe te poletne dišavnice?