Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


torek, 27. junij 2017

Šmarna hrušica

Šmarna hrušica je listopadni grm ali manjše drevo. Odvisno od vrste zraste od 2 do 10 metrov.
Šmarna hrušica najbolje uspeva na sončnih rastiščih. Dobro raste tudi v polsenčnih legah, vendar lahko manj cveti.

Zelo je odporna proti zimskemu mrazu. Uspeva v normalno prehranjenih tleh. Lahko so rahlo kisla ali alkalna. Dobro prenaša tudi sušo.

Ovalni listi so so najprej bronasti, kasneje zeleni. Jeseni se obarvajo oranžno rdeče.


 Zgodaj spomladi se odpro beli cvetovi.


Majhni plodovi na dolgih pecljih zorijo konec junija, julija. So približno v velikosti graha. Na začetku rdeči, zreli pa modrovijolični do temno škrlatni.


Plodovi so sladki in sočni. Primerni so za svežo poslastico. Iz njih lahko pripravimo sokove, čežano, marmelade ali likerje.
Plodove imajo rade tudi ptice.

Šmarne hrušice so kot okrasne rastline atraktivne skozi vse leto. Sadimo jih kot posamezna nižja drevesa oz. grme na hišnem vrtu. Primerne so tudi za žive meje  ali celo kot posodovke.


Najbolj znana med šmarnimi hrušicami je bakrena (Amelanchier lamarkii), Njena domovina je Severna Amerika. Grm je zanimiv kot posamična rastlina na vrtu. Primerna pa je tudi za skupinske zasaditve, žive meje in in obcestne zasaditve.

sreda, 07. junij 2017

Dišavnice so nam lahko v pomoč

Posajene sadike na vrtu in v loncah rade napadejo škodljive žuželke kot so uši, bolhači, hrošči... Ob prijetnih večerih, ko posedamo na terasi ali vrtu naš mir zmotijo nadležni komarji, vešče...

Marsikatero nadlogo lahko odženemo kar z zelišči. Na vrtu jih posadimo med ostale rastline ali ob robove gredic.


Da nas zavarujejo pred komarji, jih posadimo v lonce ali korita na okenskih policah, terasi.


Posamezne dišavnice ugodno vplivajo na rast nekaterih vrtnin in odganjajo nekatere žeuželke in varujejo pred določenimi boleznimi. Spodaj so naštete le nekatere, ki jih radi sadimo.


Bazilika






⇨   odganja komarje, muhe, listne uši...
⇨   varuje tudi pred pepelasto plesnijo
⇨   sadimo jo poleg paradižnika in paprike, saj jima tako izboljša okus
⇨   je dobra soseda plodovkam, radiču, kolerabici, melonam, lubenicam in špinači








Sivka





⇨   odganja komarje, vešče, muhe, uši
⇨   odganja molje
⇨   sadimo tudi v bližino vrtnic, da jih obvarujemo pred ušmi





Poprova meta



⇨   odganja komarje, mravlje, pajke, bolhače, kapusovo muho
⇨   sadimo jo lahko poleg, krompirja, paradižnika, paprike, vendar moramo paziti, da se nam ne razraste preveč
⇨   lonec z meto lahko postavimo na teraso, da nas zavaruje pred nadležnimi komarji



Rožmarin






⇨   odaganja bolhe, komarje, klope
⇨   v omarah naj bi podobno kot sivka odganjal molje







Šetraj





⇨   odganja uši
v ta namen jo sadimo poleg fižola, solate, radiča








Komarje odganjata tudi 
citronka


limonska trava

petek, 02. junij 2017

Dišeče bazilike

Bazilika je ena izmed nepogrešljivih dišavnic. Nekatere sorte nimajo smo upotabne vrednosti, ampak so tudi dekoratvne. Posajene v lonce so lep okras okenskih polic, teras...

Bazilike  najbolje uspevajo na sončni legi v zmerno bogati in dobro odcedni zemlji.

Namig: Baziliko sproti obtrgujte oziroma obrezujte, da se bo bogato obraščala.


Grmasta pisanolistna bazilika 
je bazilika pokončne rasti, ki doseže v višino 30 do 50 cm. Listi so dolgi do 5 cm,  svetlo zeleni z ozkim belim robom in zelo aromatični. Je sorta, ki ne cveti.





Bazilika na deblu
Zaradi cepljenja je odpornejša na neugodne vremenske razmere in bolezni korenin.
Najlepša bo, če jo boste sproti obtrgovali in obrezovali. Le tako bo 'krošnja' ostala gosta.




Liste in vršičke lahko obiramo sproti vso sezono in uporabljamo sveže, posušene ali zamrznjene. S kuhanjem se aroma izgubi, zato jo tudi kuhanim jedem raje dodajajte na koncu.

Iz bazilik lahko pripravimo odličen pesto.



Če ste nekoliko  drznejši, jo lahko uporabite tudi v sladicah. Dodate jo lahko jagodnemu sladoledu ali pa pripravite kremni bazilikin sladoled.

Pest listov skupaj s sladkorjem v prahu primerno zmeljite, dodajte maskarpone in grški jogurt. Tako pripravljeno zmes dajte v strojček za pripravo sladoleda, da se primerno strdi.
Če strojčka nimate, maso dajte v posodi v zamrzovalnik in jo med zarzovanjem nekajkrat premešajte, da bo dobila pravo strukturo.



Imate tudi vi kakšen zanimiv in nenavaden način uporabe te poletne dišavnice?

sreda, 31. maj 2017

Domači vrt

Jutranji sprehod po domačem vrtu sredi Ljubljane.

Paradižniki hitro rastejo, prav tako pa tudi zalistniki, katere pridno obtrgavam

Tudi letos smo si omislili vrt na strehi garaže - letos smo lesene gajbice zamenjali s koriti

Paprike se je že debelijo

Sunburst bučke

Kumarice Baby rocky


Prve plodove kumare Baby rocky že obiramo

Kiwano ali afriška bučka nas je lani navdušila in zato smo letos posadili več sadik

Pepino Gold in purple

Korita Berberis Trio

Cepljene sadike bučk Sunburst

Paprike iz izbora Dobro&Zdravo

Ni boljšega kot domača solata




Paradižnik Tomtato in Sungold


Bazilike v koritu Berberis Duo

Korito za čaj :) - stevija, citronka in limonska trava

Stebričasta jablana Pompink posajena v lonec bo letos zopet bogato obrodila


Domača šolska naloga najmlajše

Olivna zel je lepo prezimila letošnjo zimo

Čokoladna meta v obešanki

Ananasov žajbelj pri nas sicer ne prezimi; razveseljeval pa vas bo s svojim vonjem in intenzivnim cvetenjem

Aronija bo letos spet dobro obrodila


Jutranji desert

sreda, 26. april 2017

Hladen april, topel maj?

Marec nas je letos razvajal z toplimi žarki in narava se je začela zgodaj prebujati.
Ljudje smo vedno bolj nestrpni in želimo prehiteti naravo, saj ob prvih toplih dneh začnemo veselo saditi rastline, ki za svojo rast in razvoj potrebujejo toploto. V kolikor ste zaradi spreminjajočega vremena še počakali s sajenjem le-teh, ste naredili odlično delo.
Paradižniki, paprike, čiliji, kumare, bučke, sladki krompir, ... naj v teh dneh počakajo na toplem. Na prosto jih sadimo, ko je temperatura zemlje ogreta na 15°C.

Informacije o temperaturi tal najdete na povezavi http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/
V kolikor pa še niste še čisto prepričani, kaj bo letos raslo na vašem vrtu, vam na kratko predstavim barvite predstavnike zelenjavnega vrta.

Paradižnik - rdeč ali pisano zelen?
Pisan paradižnik Green zebra je izredno rodna sorta. Plodovi merijo približno 5 cm in tehtajo od 80 do 120 g. Plodove obiramo, ko se svetlo zelene proge obarvajo rahlo rumenkasto. Meso je svetlo zeleno, sočno ter zelo okusno.

Paradižnik Green zebra; na voljo kot sejana sadika
Češnjev paradižnik Cookie F1 ima rdeče plodove z zelenimi progami. Sorta je zgodnja, plodovi so težki 18 g. Meso je rdeče, sladko in sočno.

Paradižnik Cookie F1; na voljo kot cepljena ali sejana sadika
Med srednje poznimi je nevsakdanji paradižnik Ananas. Ima velike mesnate, rumeno - rdeče plodove, ki so skoraj brez semen. Uporabite jih v solatah, lahko pa iz njih pripravite prav posebno rumeno omako.
Paradižnik Ananas; na voljo kot cepljena ali sejana sadika
Pisane paprike za pisane poletne solate?
Babure so klasična oblika paprik, namenjena za solate ali za polnjenje. Poleg rumenih in zelenih so na voljo tudi bele pod imenom Snow white. Zgodnja in dobro rodna sorta, primerna za sajenje na prosto ali v rastlinjak. Rdeča babura Red sunrise je zelo odporna sorta, ki obrodi srednje zgodaj. Na voljo je še oranžna različica pod imenom Orange sunset.
Sadike paprik so na voljo kot cepljene ali sejane 
Kaj pa koničaste paprike?
Koničasta paprika Candy long ali Honey long sta srednje zgodnji in izredno sladki papriki. Plodovi pri sorti Candy long so rumeni, pri sorti Honey long pa oranžni, dolgi do 22 cm in težki od 80 do 100g.
Sadike paprik so na voljo kot sejane 
Kaj pa barvni jajčevci?
Na voljo imamo bele, klasično vijolične in pisane jajčevce, ter jajčevce cepljene na krompir.
Okrogel in debel jajčevec pod imenom Beatrice F1 ima belo, kremasto meso z malo grenčine, ki pri kuhanju potemni. Plodovi so okroglo ovalni, rahlo rebrasti, svetlo vijolične barve. Rastlina je srednje močne rasti in zelo dobro obrodi. Primerni so za vzgojo na prostem ali v zaščitenem prostoru. Plod je težek od 350 do 400 g, dolg od 10 do 15 cm. 

Bel jajčevec Clara ima rahlo ovalne plodove z rebrasto strukturo bele barve, ki tehtajo okrog 580 g. Meso, ki ima izredno malo semen vsebuje veliko pro-vitamina A, vitamina C in kalija.

Pisani jajčevec Rania ima ovalno pisane plodove, ki so dolgi od 20 do 22 cm in tehtajo okoli 0,5 kg. Sladko kremasto meso je skoraj brez semen. Ob peki vpije manj maščob kot običajne sorte. Idealna je za peko na žaru, pripravo omak, musak,...