Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


torek, 30. avgust 2016

Križanci med malinami in robidami

Križanja med malinami in robidami segajo že v konec 19. stoletja. S križanjem so žlahtnitelji vedno poskušali najti kakovostne in odporne sorte. V vseh letih križanj so nastali mnogi križanci med malinami in robidami.

Sadike običajno kupimo v lončkih in jih zato lahko sadimo daljše časovno obdobje. Vzgajamo jih podobno kot robide ob opori; poganjke redno pripenjamo. 
Režemo jih pozno jeseni , ko oberemo plodove in se poganjki posušijo ali zgodaj pomladi.

Tayberry je med najbolj znanimi. Njegove sadike so na prodajnih policah pogoste.
Poganjki so srednje močni, polegajoči in trnasti. Zaradi načina rasti je dobro, da poganjke redno privezujemo ob oporo.

Plodovi so veliki 3 do 4 cm, svetlo do temno rdeči. Okus je prijetno sladko kisel. Trgajo se skupaj s cvetiščem kot robide. Na tekoči meter dobimo med 2 in 3 kg plodov.
Plodovi so zelo okusni in primerni za svežo porabo. Iz njih lahko pripravimo tudi različne marmelade in ostale shranke.


Loganberry je podobno bujne rasti kot robida. Poganjki so porasli s trni, ki so ostrejši kot pri malinah.
plodovi so podobno veliki kot pri Tayberriu, stožčaste oblike in porpurno rdeče barve. Tudi ti se trgajo skupaj s cvetiščem. Plodovi imajo posebno aromo a so zelo kisli. To je tudi vzrok, da so primernejši za predelavo kot svežo porabo.


Boysenberry je še eden izmed križancev med malino in robido. Raste srednje bujno in nekoliko poleglo.
Plodovi so veliki do 3 cm in purpurno rdeči. Okus je sladko kisel. Primerni so za svežo porabo in predelavo.


Izberite katerega izmed njih in popestrite svoj izbor jagodičja.

četrtek, 25. avgust 2016

Viseče in vzpenjave jagode

Viseče in vzpenjave jagode so večkrat rodne.


Povešanje in vzpenjanje dosežemo z načinom vzgoje v visečih posodah ali ob oporah.
Sorte, ki jih sadimo na tak način, imajo velik potencial izraščanja živic, kar je pri večkrat rodnih sortah redkeje izražena lastnost.

Vzgoja povešavih oz. visečih jagod je preprosta, saj živice prosto visijo. Sadimo jih v viseče posode ali korita.


Za tak namen lahko v naši ponudbi najdete sorto Elan.
Plodovi zorijo vse od junija do pozne jeseni. So do 6 cm veliki, zelo okusni in aromatični. Vsebujejo visok delež sladkorjev in vitamina C.



Pri vzgoji vzpenjavih moramo biti bolj vestni in natančni. Živice, ki se razvijejo, moramo usmerjati in privezovati ob oporo. Paziti moramo, da je delo opravljeno temeljito, saj se v nasprotnem primeru živice povesijo ali celo zlomijo.


Za vzgojo ob opori priporočamo sorto KletterToni. Živice pri tej sorti so zelo dolge in močne.
Plodovi so srednje veliki, svetlo rdeči, zelo okusni in aromatični. Zorijo od junija do prve zmrzali.


Nasvet: če želite, da bodo sadike razvile večje število živic in kasneje obilje plodov, spomladi odstranite prve cvetove!

torek, 23. avgust 2016

Plodova vinska mušica

Ste tudi vi opazili na jagodičju in koščičarjih mehke plodove? Škodo vam najverjetneje povzroča plodova vinska mušice (Drosophila suzukii).

Njeno prisotnost so pri nas prvič ugotovili leta 2010 na območju Primorske in osrednje Slovenije. Sedaj je razširjena že skoraj po celotnem ozemlju Slovenije.

Plodova vinska mušica ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso. To so predvsem jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive...). napadajo tudi grozdje, smokve, kaki in plodove različnih samoniklih rastlin (črn trn, bezeg, divje češnje, cibore, gozdna borovnica).

Plodova vinska mušica je velika 2 - 3 mm. Je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje spoznamo samce, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso. Opazimo jo lahko že s prostim očesom. V ugodnih letih lahko razvije tudi 10 in več rodov.



Razvoj od jajčeca do odrasle mušice traja približno 15 dni. Oplojena samica odloži jajčeca v zoreče ali že zrele plodove tik pod povrhnjico tako, da iz nje pogosto še štrlita nitasti dihalni cevčici.

Jajčeca v robidi (zelo povečano)

Na tem mestu se tkivo po 2 do 3 dneh, ko se izležejo žerke, zmehča in ugrezne.

Močno prizadeti plodovi češnje

Pri malinah, robidnicah, jagodah in murvah, ki imajo sestavljen plod, je to mesto pogosto težje zaznati.


Odrasle žerke se zabubijo blizu izhoda iz napadenega ploda ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh.
Plodova vinska mušica prezimi v glavnem kot odrasla žival (muha) v različnih skrivališčih, tudi v stanovanjih.

Napada povsem zdrave plodove od začetka zorenja do obiranja. V ugodnih pogojih lahko napade plodove tudi v skladišču.
Napadeni plodovi so neuporabni, saj je v njih žerka, tkivo pa je povsem razpadlo in mehko.

Močno napadeni plodovi jagod

Ličinke (žerke) v plodu jagode

Žerke v plodu ameriške borovnice. Tkivo je povsem razpadlo.

Na prizadete plodove se dodatno naselijo še različne glive, ki povzročajo različne oblike plesni in gnilobe. Te se rade razširijo tudi na sosednje plodove.

Poškodbe na plodovih robide

Škoda na malinah

Plodovo vinsko mušico povsem verjetno ne bomo nikoli zatrli, saj se je preveč razširila. Poleg tega se tudi zelo hitro razmnožuje. Škoda, ki jo lahko povzroči pri neuspešni zaščiti, zelo hitro presega 50 %. Ponekod je pridelek lahko povsem uničen.

Plodova vinska mušica se na krajše razdalje širi s preletom, na daljše pa predvsem z napadenimi plodovi oz. njihovimi ostanki ali neočiščeno embalažo.

Na domačih vrtovih lahko precej zmanjšamo populacijo že s tem, da namestimo pasti.


Uporabite zaprte plastenke, v katere v zgornjem delu navrtate 8-10 luknjic v premeru 4 mm, in vanje nalijete mešanico kisa in vina v razmerju 3:1. Dodate žlico sladkorja in/ali kvas ter nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode. Tekočino zamenjajte vsakih nekaj dni oziroma ob pregledovanju ulova.


Tekst je povzet po zapisih na strani Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.