Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


petek, 25. september 2015

Aktualni katalog spletne trgovine Floraexpress

V teh dneh smo preko pošte Slovenije razdelili zajetno število najnovejših katalogov naše spletne trgovine Floraexpress. V kolikor ga niste prejeli, si ga lahko ogledate spodaj ali pa nas pokličete, ter vam pošljemo tiskano verzijo na domači naslov. 













ponedeljek, 21. september 2015

Kostanj

Jesen je čas, ko zadiši po pečenem kostanju. Večina se nas ponj odpravi v gozdove.


Pri kostanju so uporabni vsi deli drevesa. Les je zelo trajen in se uporablja v gradbeništvu, za različne oporne kole, drogove za električno napeljavo... Iz njega pridobivajo tudi tanine.
Čaj iz kostanjevih lupin lajša črevesne težave. Poparki in prevretki iz listov zdravijo dihalne in želodčne bolezni. Pripravki iz surovih plodov lajšajo revmatične bolečine in pomagajo pri težavah s krčnimi žilami. Zelo je cenjen pri čebelarjih, saj daje odlično pašo.

Plodovi kostanja vsebujejo predvsem škrob in imajo visoko energetsko vrednost. Lahko ga uporabimo kot nadomestek za krompir ali krušno moko. Ker ne vsebuje glutena, je primeren tudi za ljudi s celiakijo. Vsebuje visok odstotek vlaknin, približno štiri odstotke beljakovin in manj kot dva odstotka maščob. Bogat je z vitamini B kompleksa. Vsebuje veliko kalija, kalcija, železa, fosforja in magnezija.

V preteklosti je bil v sredozemskih deželah in v srednji Evropi pomemben prehranski vir kmečkega prebivalstva. Uporabljali so ga na različne načine: pečenega, kuhanega, čaj iz listja, iz praženih posušenih plodov so pripravljali kavni nadomestek. Z njim so ponekod krmili tudi prašiče.

Iz kuhanih in olupljenih plodov lahko pripravimo odlično kostanjevo kremo, ki je lahko zamenjava za čokoladne namaze.



Kostanj si lahko posadimo tudi na vrtu, vendar mu namenimo nekoliko več prostora (vsaj 30 do 40 m²). Sadimo ga vsaj 4 m od meje.



Kostanj je razmeroma zahtevno drevo. Uspeva v večjem delu Slovenije saj je prilagojen sredozemskemu in zmerno celinskemu podnebju do nadmorske višine 700 do 800 metrov. Pozimi prenese temperature do -26° C. Zaradi poznega cvetenja ni posebno občutljiv na spomladanske pozebe. Prevelika in dolgotrajna poletna vročina (nad 37°C) lahko zavre razvoj plodov v ježici.

Za kostanj so primerna predvsem globoka humusna tla s kislo reakcijo. Optimalen pH je med 4,5 in 5,5. Ob sajenju dodamo dobro uležan hlevski gnoj  in nekoliko kisle šote. Le-to lahko nadomestimo z zemljo iz kostanjevega gozda. Taka prst vsebuje tudi simbiotske glive, ki pomagajo mladi rastlini črpati vodo in hranilne snovi iz tal ter pospešujejo rast novih korenin.
Sadiko ob sajenju zavarujemo tudi pred voluharjem in srnjadjo.



Za sajenje so najbolj zanimivi maroni ali debeloplodni kostanj. Zanje so značilni veliki plodovi; v kilogramu jih je največ 80. V ježici sta navadno največ dva normalno razvita plodova z rjavo do rdečo ali skoraj črno lupino. Mesto, kjer je plod priraščen na ježico, je zelo veliko. Kožica, ki obdaja jedro, je tanka in se lepo lupi. Predvsem v nasadih je za boljšo oplodnjo  priporočljivo sajenje več sort. 


Bouche de Betizac je zelo kakovostna sorta. Drevo je bujno z razprostrto krošnjo in potrebuje vsaj 40 m². Zarodi kmalu po sajenju, rodi redno in obilno. V ježici sta običajno dva normalno razvita zelo velika ploda. Posamezen plod tehta okrog 16 g, kar pomeni da je v kilogramu 63 plodov. Lupina je atraktivne temno rdečkaste kostanjeve barve in rahlo prižasta. Seme je ovito s tanko kožico, ki se lepo lupi.



Tekst je povzet po člankih dr. Anite Solar

petek, 18. september 2015

Jutranji obhod po vrtnariji

Med jutranjim obhodom po vrtnariji so se ponujali zanimivi pogledi na rastline, ki čakajo na vas.


Pisana figa Panache

ima velike zelene liste in atraktivne rumene plodove z zelenimi progami.


Meso je rdeče in zelo okusno.
Je samooplodna in zori v septembru.


Čokoladna akebija

je zelo bujna listopadna ovijalka, ki zraste do 10 metrov.


V oktobru dozorijo do 13 cm dolgi plodovi, v katerih semena obdaja sladko, sočno meso.


Maline

z rdečimi ali rumenimi plodovi nas, odvisno od sorte, razveseljujejo od zgodnjega poletja do pozne jeseni.



'Sprehodite' se še po ostali ponudbi v naši spletni trgovini Flora Express.

sreda, 16. september 2015

Paradižniki še vedno zorijo

V rastlinjaku paradižniki še vedno odlično uspevajo in pridno zorijo.


Družbo jim dela dišeča bazilika.


Včeraj sem paradižnike po dolgem času uporabila za pripravo paradižnikovega kruha. Odličen je.

Sestavine:
  • 0,5 kg moke
  • 3 dcl zmiksanih paradižnikov
  • pol kocke kvasa
  • nekaj žlic vode
  • ščepec sladkorja
  • 2 žlički soli
  • 2 žlici oljčnega olja
  • šopek nasekljane bazilike
Moko presejemo v skledo in naredimo jamico. Po robu posujemo sol.
V mlačno vodo vmešamo sladkor in kvas. Prelijemo v jamico in vanj vmešamo še malenkost moke. Pustimo da vzhaja. 
Dodamo paradižnikov pire, olje in baziliko ter zgnetemo v gosto testo. Pokrito pustimo vzhajati približno pol ure, da se količina podvoji. Testo premesimo, oblikujemo v hlebček in
še enkrat vzhajamo. Medtem segrejemo pečico na 200°C v kateri pečemo kruh približno 30 min.


četrtek, 10. september 2015

Rdeče novosti

Mirabela Ruby

Ruby je rdeča mirabela z velikimi plodovi.


Zaradi svoje stebričaste rasti je primerna tudi za manjše vrtove. Obrezovanje skoraj ni potrebno. Sorta je zelo odporna na bolezni.
Je samooplodna. Zori avgusta. Meso je temno rdeče, sočno in sladko z rahlo breskovo aromo. Plodove lahko uživamo sveže ali jih predelamo v odlične marmelade.



Jablana Rosette®

Rosette®  je poletna sorta jablane s svetlo rdečim mesom! Je odporna na glivične bolezni in tudi ne rabi veliko obrezovanja.
Zori  sredi avgusta in daje visok pridelek svetlo rdečih plodov srednje velikosti (65 – 70 mm).

Rdeča obarvanost mesa na prečnem prerezu tvori rozeto. Jabolka so sočna, hrustljava, sladka, z rahlo malinovo aromo. Meso skoraj ne oksidira (porjavi).



Jabolka so primerna za svežo porabo. Zelo radi jih imajo tudi otroci. Zaradi rdečkaste barve mesa so prava popestritev sadnih solat. Iz njih lahko naredimo tudi prav posebno lepo obarvan sok.

Rdeče obarvan sok sorte Rosette® in poleg še sok klasičnih jabolk

ponedeljek, 07. september 2015

Jesensko sajenje jagod

Da nas bodo po mrzli zimi v zgodnjem poletju razveseljevali rdeči dišeči plodovi jagod, jih je najbolje saditi v avgustu ali septembru. Predvsem za septemberski čas sajenja so najprimernejše vlončene sadike.



Nasade jagod obnavljamo vsaki dve do tri leta. To je pomembno predvsem iz dveh razlogov:
  • jagode se s časom izrodijo in dajejo znatno nižji in slabši pridelek pridelek
  • dovzetne so za bolezni, ki se zadržujejo v tleh. To je tudi razlog, da jih nikakor ne sadimo za paradižnikom, papriko, jajčevci, krompirjem in jagodami. 
Najbolje je, da jih sadimo za fižolom ali sojo. Jeseni lahko med jagode posadimo tudi zimski česen, ki bo preprečil okužbe s plesnijo.

Sadike sadimo na sončno mesto približno 20 do 30 cm narazen. Priporočljivo je, da uporabimo tudi zastirko iz slame, lubja, pokošene trave ali pa jih sadimo na folijo. Se s tem izognemo umazanim plodovom. Če je rastišče vlažno, je bolje, da jih sadimo na grebene. 
 


sreda, 02. september 2015

Sadne grmovnice za žive meje

V večjih vrtovih lahko za živo mejo posadimo tudi grmovnice, ki rodijo užitne plodove. Pa ne samo to; vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so koristne za naše zdravje. Viške plodov si rade privoščijo tudi ptice in druge živali.

Sadimo lahko eno vrsto rastline ali ustvarimo mešano živo mejo.
Primerne rastline so:

Končna višina grmov je 3 do 4 metre. Listi so podolgovati in zeleni, spodaj sivkasti. S tem ustvarijo prijeten kontrast v barvi. Cvetovi so precej neopazni, jagode pa jeseni žarijo na vejicah. Oljčica je samooplodna, vendar je za večji pridelek priporočljivo saditi več sort.
Plodovi vsebujejo veliko vitamina C, A in E, mineralov flavonoidov in drugih bioaktivnih snovi. Okus je prijetno kisel in sočen. Uživamo lahko sveže, jih predelamo v sokove in marmelade ali jih posušimo.

Oljčica (pointilla) Amoroso zori od sredine do konca septembra in je najzgodnejša med Pointillami. Jagode so nekoliko manjše kot pri ostalih dveh sortah in nekoliko bolj temno rdeče kot pri sorti Sweet'n'sour. Pokrite so s svetlimi pikami. Okus je blag in zaokrožen. Pri tej sorti je kvaliteta plodov največja, kar odtehta tudi nekoliko nižji pridelek.


Oljčica (pointilla) Fortunella zori konec septembra do sredine oktobra. Že v tretjem letu lahko dobimo 3 – 4kg plodov. Jagode so velike kot pri ribezu in nekoliko večje, kot pri ostalih dveh sortah. So jantarne barve in pokrite z belimi pikami. 


Oljčica (pointilla) Sweet'n'sour zori konec septembra do sredine oktobra in ima največji donos med pointilami. Že v tretjem letu lahko doseže 4 kg pridelka. Jagode so koralne barve in pokrite z belimi pikami. Okus je sladko kisel, z nekoliko ostrine, ki pa ni odbijajoča. Nekoliko spominja na šumeče bonbone iz otroštva.



je grm ali manjše drevo, ki lahko zraste tudi nekaj metrov visoko. Cveti zelo zgodaj z majhnimi rumenimi cvetovi. Plodovi so drnulje; 2 do 3 cm dolgi ovalni svetlo do temno rdeči. So kislo trpkega okusa. Za sveže uživanje so primerni le prezorjeni plodovi. Plodove lahko kandiramo, sušimo; iz njih izdelujemo sokove, marmelade, kis in žgane pijače.


Listi so  srednje veliki in ovalni. Najprej so bronaste, nato pa zelene barve. Jeseni se obarvajo oranžno rdeče.
Cveti zgodaj spomladi z lepimi belimi cvetovi.



Zori v juliju. Plodovi so majhni (okrog 8 mm) na dolgem peclju. V grozdu je 6 do 12 plodov. Je sladek in sočen.
Uporabljamo sveže ali pa jih predelamo v sok, marmelade...


Je listopadna rastlina, ki za svojo rast zahteva sončno do polsenčno lego. Zanimiva je v vsakem letnem času, tako spomladi ko cveti kot tudi poleti, sredina do konca avgusta, ko zorijo plodovi.
V jeseni je lepa okrasna grmovnica, ko se čudovito, jesensko, obarvajo njeni listi.




Aronijo lahko uživamo svežo, lahko posušimo plodove na soncu ali pa iz nje pripravimo marmelado, sok in druge kulinarične proizvode.
Aronija je izredno bogata z antioksidanti in je zato zelo cenjena zaradi svojih zdravilnih učinkov.


Sorta Korsor ima pokončno rast, končna višina je 3 do 4 m. Je zelo robustne rasti in je odporen na različne bolezni in škodljivce. Zori konec avgusta do začetka septembra z zelo velikimi in enakomerno zrelimi jagodami. Pri odrasli rastlini lahko pričakujemo zelo velik donos; cca. 25 kg.
Sok iz jagod je zelo sladek in ima zelo intenziven okus.


Bezeg Black beauty je sorta s temnimi listi in roza socvetji.
Rastlino lahko vzgojimo v grm ali manjše drevo. Skozi celo leto lahko občudujemo temno škrlatne liste. V juniju zacvetijo roza dišeča socvetja.
Kasneje se razvijejo temne užitne jagode. Le-te lahko uporabimo za marmelado ali sokove.

  • RAKITOVEC
je trajni grm, ki zraste do višine 6 metrov. Je izredno trdoživa rastlina, odporna na nizke zimske temperature in veter. Grm je zelo dekorativen, z trnastimi vejami in sivo skorjo, ter sivozelenimi, suličastimi listi. Jeseni so veje polne velikih oranžnih jagod, ki so prava zakladnica vitaminov in antioksidantov in katere lahko obiramo tudi v zimskem času. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da moramo za tvorbo plodov posaditi moško in žensko rastlino. Rastlina cveti z dišečimi, medonosnimi rumenimi cvetovi, iz oplojenih ženskih cvetov pa se razvijejo jajčasti rdeče oranžni plodovi. Okus je prijetno kisel.  Z dodatkom sladkorja lahko naredimo zelo okusen in zdravilen sok.