Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


četrtek, 30. april 2015

Pomlad

Pomlad nam ponuja razkošje barv, v katere je odeta narava.






Še vedno je čas, da tudi sami uredite svoj vrt. Posadite sadno drevo ali sadike jagodičja. Vse sadike so v loncih, zato še ni prepozno.

Uredite in dopolnite zeliščni in zelenjavni vrt, ki vam bosta v veselje vse poletje. Paleta sadik je pestra, za vsak okus nekaj. Sadike lahko posadite tako na vrt kot tudi v lonce. Kupite jih lahko v naših vrtnih centrih ali pa jih naročite po tel. 08/385 98 03 ali preko spleta www.floraexpress.si

Nepregledna množica vzpenjavih jagod

TomTato - paradižnik in krompir na eni rastlini



melone, lubenice, jajčevci, ...

različne sorte paprik ...

in zelišč

tudi mini kivi ima "noge" v rumenih lončkih

goji jagode, rabarbare, ...

cepljena bazilika El' Greco

Pepino Gold ali melonasta hruška

Cvetača z dolgimi cvetnimi stebli
Izkoristite praznične dni in naj vam vzdušja in uživanja ne pokvari kakšna ploha.

petek, 24. april 2015

Hibridi, GSO, križanci in cepljene rastline

Kaj pomeni hibrid, GSO, križanje in cepljenje rastlin? Za lažjo predstavo in razumevanje smo napisali razlago teh različnih pojmov.
 
HIBRID je rastlina, ki je nastala s križanjem dveh starševskih rastlin, ki imata različne lastnosti z namenom da potomec oz. hibrid deduje le izbrane lastnosti. Takšne zaželjene lastnosti so izenačena rast, večji pridelek, odpornost ali manjša občutljivost na bolezni, škodljivce, neugodne vremenske razmere. Vendar pozor, če uporabimo semena, ki smo jih pobrali iz plodov hibridne rastline, bodo njeni potomci lahko imeli bistveno manjši pridelek in rast rastlin bo neizenačena.
Lastnosti se torej ne prenašajo v celoti na naslednjo generacijo. Hibride prepoznamo po oznaki F1.
 

Slikovni prikaz križanja dveh rastlin z namenom pridobitve hibrida (http://monsantoblog.com)
Kaj pa se zgodi, če se imata rada zebra in konj? Tudi živali se včasih zaljubijo v napačnega partnerja. Kar nekaj sem jih našla na http://twistedsifter.com/2012/01/10-bizarre-hybrid-animals/

GENSKO SPREMENJENE RASTLINE so rastline, ki so bile spremenjene oz. so imele spremenjeno gensko zasnovo s pomočjo laboratorijskih metod. Lahko se vnese samo posamezen gen. Taki postopki po naravni poti niso mogoči. Na tak način denimo v rastline vnašajo živalske gene, ali pa gene rastlin, s katerimi se po naravni poti ne morejo križati.

Slikovni prikaz gensko spremenjene rastline (http://www.biotechnology-gmo.gov.si/gensko_spremenjeni_organizmi/)

KRIŽANJE
Z združitvijo dveh različnih vrst smo dobili popolnoma novo vrsto, ki ima lastnosti obeh staršev. Kar nekaj jih imamo v ponudbi tudi pri nas!
TAYBERRY - križanec maline in robide

APRIMIRA - križanec med marelico in ringlojem


APRISALI – križanec med marlico in slivo

 
APRYKIRA – križanec med marelico in češnjo



FLAVOUR SUPREME – križanec med slivo in marelico


CEPLJENJE (sadne in zelenjavne rastline)
Cepljenje je postopek, ko rastlino 'sestavimo' iz dveh delov:
  • podlage (koreninski sistem in malo stebla) in
  • cepljenega dela (nadzemni del). Koreniski sistem vpliva na bujnost rastline, medtem ko nadzemni del vpliva na količino in lastnosti prideleka, odpornost... Cepimo lahko vrste, ki so si med seboj v sorodu oz. isti družini (slive na mirabolano, rastline iz rodu rezhudnikovk - solanum naprimer krompir in paradižnik = Tomtato). Pri sajenju takšnih sadik moramo biti pozorni, da je cepljeno mesto nad zemljo, saj bi drugače pognale korenine iz cepljenega mesta in bi izgubili pomen cepljene sadike.
Slikovni prikaz cepljenja (http://hcs.osu.edu/vpslab/grafting)
Tomtato - na podlago krompirja je cepljena sadika češnjevega paradižnika

Tekst: Jan Munda, dipl. ing. agr. in hort.

petek, 17. april 2015

Rododendroni in azaleje - pomladno razkošje barv

Rododendroni, azaleje (slov. sleči), kamelije in številne druge kisloljubne grmovnice postajajo v naših vrtovih čedalje bolj priljubljene okrasne rastline. Po okrasni vrednosti so zelo cenjene, žal pa je z njihovim gojenjem povezanih kar nekaj težav, ki jih moramo poznati, še preden rastline kupimo in posadimo. Te rastline rastejo tudi v naravi samo v kislih tleh, kjer matična kamnina največkrat ni apnenčasta. Rododendroni in kamelije imajo podobne zahteve glede tal in lege. V naravi rastejo kot gozdna podrast v senci večjih dreves, v kislih, humusno bogatih, odcednih, hranilno bogatih in konstantno zmerno vlažnih tleh. So grmovnice in tudi manjša drevesa praviloma mešanih gozdov, kjer jeseni tla pokrije odpadlo listje. Odpadlo listje jim ščiti tla pred zmrzovanjem in izsušitvijo, visoka drevesa pa jih varujejo pred mrzlimi vetrovi in zimskim soncem, zaradi česar bi se lahko posušili.Te zahteve moramo pri zasaditvi upoštevati, saj je večina vrst vedno zelenih in z velikostjo listov tudi pojema odpornost zoper mraz. 

Rhododendron sp. L., rododendron, sleč

Je obsežen rod s številnimi vrstami in sortami. Razširjen je po vzhodni in jugovzhodni Aziji, Himalaji, Kavkazu in Alpah. Delimo jih na:
·      botanične rododendrone - to so prosto rastoči grmi v naravi in njihove sorte



·      rododendronove križance, ki so vedno zeleni in jih delimo na velikolistne močno rastoče, visoke od 2 – 5 m in šibkorastoče, ki zrastejo od 0,3 do 1.2 m. Le-ti imajo majhne liste.





·      azaleje, ki so večinoma listopadne z atraktivnimi jesenskimi barvami od rdeče, rjave do oranžne. Poznamo tudi vedno zelene – japonske azaleje (Azalea japonica). Vse gojimo zaradi čudovitega cvetenja v  maju in juniju.



Vedno zeleni rododendronovi križanci imajo zvončaste cvetove v socvetju z  največkrat deset prašniki in različno obarvanimi pegami v grlu cveta. Cvetovi so lahko beli, rumeni, rožnati, rdeči, vijolični in modro vijolični barvi. Azaleje imajo  lijakaste cvetove s petimi ali šestimi prašniki. Barva cvetov je lahko bela, rumena, oranžna, rdeča, rožnata in vijolična. Sadimo jih v zavetno lego, varno pred vetrovi in dopoldanskim soncem. Glede vrst in sort se ob nakupu posvetujemo z vrtnarji ali svetovalci. Sadimo jih v združbi večjih dreves (bori in hrasti), skupaj s trajnicami (Geranium, Tiarella) in vresovkami.


Talne zahteve in spreminjanje reakcije tal – zakisovanje in priprava rastišča

Tla so življenski prostor korenin, te pa so najpomembnejši del rastline. Neustrezna tla so poleg neustrezne lege in oskrbe razlog za propad rastlin. Ko govorimo o kisloljubih rastlinah, je pomembno, da znamo tla pravilno pripraviti. Te rastline potrebujejo kisla do močno kisla tla. V alkalnih ali bazičnih tleh, na kar vpliva apnenčasta matična podlaga, z vrednostjo pH 7,2 in več, se kot posledica pojavlja listna bledica (klorozaali listna bledica).



Železo in še nekateri drugi mikroelementi v alkalnih tleh niso v dostopni obliki in so tem rastlinam  nedosegljivi, četudi jih je v tleh dovolj. Železo je nujno potreben za sintezo listnega zelenila – klorofila. Tako je zmanjšana fotosinteza, slabši cvetni nastavek, slaba rast korenin in posledično propadanje rastline. Okoli hiš predstavljajo problem gradbeni ostanki in apnenčasta tla. Reakcijo tal lahko izmerimo s hitrimi pH testi.

Ustrezno kisla tla pripravimo s Terra vita specialnim substratom za rododendrone, ki ga lahko mešamo s šoto in manjšim delom igličevke, nabrane v gozdu. S tem pospešimo mikrobno aktivnost tal. Vendar ne pretiravajmo z njenim nabiranjem, saj s tem uničujemo gozdni ekosistem. Dovolj je lopata ali dve kislih tal z gozda v sadilno jamo poleg kupljenega substrata. Širina in dolžina izkopa naj bo v sorazmerju s končnim obsegom grmovnice, globina do 40 cm. Tu se bo s časom lahko normalno razvil koreninski sistem. Glede predvidene razrasti izbrane grmovnice, se ob nakupu posvetujmo z vrtnarji. Če so obstoječa tla alkalna in obstaja nevarnost razkisanja, lahko steno, ne pa tudi dna izkopa ovijemo z debelejšo folijo. V primeru neodcednih tal uredimo drenažne cevi in jih napolnimo s peskom. Na dno izkopa posujemo grobo mleti kremenčev pesek. Jamo napolnimo s pripravljenim substratom. Višina nasutja naj bo približno 10 cm nad nivojem tal. Posajeno rastlino rahlo pritisnemo in izdatno zalijemo.          

Oskrba kisloljubnih rastlin

Za zastirko po zasaditvi uporabljamo hrastovo in bukovo listje pomešano z borovimi iglicami, kar tudi zelo pripomore k vzdrževanju in zakisovanju tal. Uporabimo lahko tudi lubje iglavcev, ki ga razporedimo okoli rastlin vsaj 5 cm na debelo.
Zastirka vzdržuje talno vlago, ovira rast plevelov in izboljšuje strukturo tal. Pozimi ščiti tla pred zmrzovanjem. Korenine omenjenih rastlin se največkrat razraščajo tik pod površino tal.

Kisloljubne rastline zalivamo z mehko vodo – deževnico, ki ne vsebuje raztopljenega kalcija, saj nam ta razkisuje tla.
Za gnojenje in dognojevanje uporabljamo specialno gnojilo za kisloljubne rastline.



Omenili smo rododendrone in azaleje. Na podoben način zasadimo tudi ostale kisloljubne rastline kot so: pieris (Pieris japonica), ameriške borovnice in brusnice (Vaccinium sp.), spomladanska resa (Erica sp.) in jesenska vresa (Calluna vulgaris).


Tekst in slike: Primož Brezovec

četrtek, 16. april 2015

Arktični robidi

Na naš trg prihajata povsem novi rastlini. To sta arktični robidi. Čeprav obe prihajata s severa, sta vsaka zgodba zase. Obe pa sta primernejši za hladnejša območja.

Je zelo robustna rastlina brez trnov, ki zraste do 25 cm v višino in do 60 cm v širino. Sadimo jo na sončno mesto, v bogato vrtno zemljo. Zaradi svojih lepih cvetov je primerna tudi za sajenje v obešanke. V maju zacveti z vijoličnimi cvetovi.



Iz njih se razvijejo manjši rdeči plodovi, ki so zanimivi predvsem zaradi svoje intenzivne arome in vonja.




Je nizka rastlina, ki uspeva v kislih tleh. Sadimo jo lahko pod ostale kisloljubne rastline (ameriške borovnice, rododendrone...) ali kot samostojno pokrovno rastlino. Izbiramo polsenčne lege. Zgodaj spomladi se odprejo beli cvetovi.




Junija in julija se iz njih razvijejo zlato oranžni plodovi, ki so mehki na otip, ko so popolnoma zreli. 



Listi se jeseni obarvajo rdeče.
Plodovi so prijetnega sladko kislega okusa in vsebujejo veliko vitamina C, ki podaljšuje obstojnost plodov na hladnem v zaprtih posodah.
Odlični so sveži, lahko pa jih predelamo tudi v prav posebno marmelado. Le-to lahko včasih zasledimo tudi na policah oddelka s hrano v prodajalnah IKEA.
Robido uporabimo kot prilogo mesnim jedem in za sladice. Poda se k stepeni smetani,



skuti, čokoladnim kolačem in tortam.



Iz njih lahko pripravimo tudi liker.



Sadež ima posebno mesto pri skandinavskih narodih. Zanje je bil to v preteklosti eden redkih virov vitaminov za zimski čas. Še danes imajo zato do njega prav poseben, spoštljiv odnos. Finci so njen cvet upodobili na hrbtni strani kovanca za 2 €





Obe sta na voljo v naši spletni trgovini floraexpress.si.