Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


četrtek, 26. februar 2015

TomTato – paradižnik in krompir na eni rastlini

TomTato je inovacija v pridelovanju zelenjave. Po letih izpopolnjevanja in preizkušanj, je pred nami kombinacija dveh rastlin - krompirja in češnjevega paradižnika.

Rastlina TomTato je certificirana in testirana. Je 100 % naravni proizvod in ne vsebuje GSO. TomTato cepijo ročno. Paradižnik in krompir pripadata družini razhudnikovk in sta po naravi kompatibilna. Odbrane so izključno brezvirusne rastline.


Prednosti gojenja TomTata

Pri TomTatu na enem mestu pridelamo dve zelo priljubljeni vrtnini. Na eni rastlini pridelamo do 500 izjemno sladkih in zelo okusnih plodov češnjevega paradižnika in 2 kilograma belega krompirja. Le-ta je vsestransko uporaben: za kuhanje, pečenje in cvrenje.

Kako gojimo TomTato?

TomTato lahko sadimo v lonce na balkonih in terasah, v vrtove in rastlinjake. Zahteva sončno lego. Sadimo, ko je zemlja dovolj ogreta na okoli 15ºC in minejo nevarnosti nizkih temperatur.

Pri sajenju moramo biti pozorni, da je cepljeno mesto nad zemljo. Le tako bomo v celoti izkoristili ves potencial obeh rastlin.
Rastlina potrebuje močno in 200 -250 cm visoko oporo.

video


Sajenje v lonec
Naj bo dovolj velik; volumna vsaj 40 L. Zemlja naj bo bogata s humusom in hranili. Uporabimo lahko briketirana ali organska gnojila. Za dognojevanje je zelo primerno in enostavno za uporabo vodotopno specialno gnojilo Flory vita hobby za plod.


TomTato redno zalivamo in dognojujemo. Še posebno pozornost temu posvetimo, če gojimo rastlino v loncu.


Potrebno je odstranjevati zalistnike na nadzemnem delu in tudi poganjke krompirja, ki izraščajo iz tal.

Ko jeseni prenehamo z obiranjem paradižnikov, rastlino odrežemo in počakamo še 10 dni, da krompir v zemlji dozori.


TomTato bo na voljo v naših vrtnih centrih v Šiški in na Kalcah pri Logatcu ter pri specializiranih vrtnarjih po Sloveniji.
Lahko pa ga že naročite preko spletne trgovine Flora express.


četrtek, 19. februar 2015

Kako do lepe in goste trate?

To najdražjo rastlino ima vsakdo rad okrog svoje hiše. Da je trata res zelo zahtevna, se je vsakdo že prepričal sam. Da pa bo delo z njo lažje, podajamo nekaj nasvetov.

Trato je potrebno spomladi prezračiti, pognojiti, nato pa redno kositi, namakati in skrbeti za odstranjevanje mahu in plevelov.



Za trato skrbimo celo leto. V zimskih mesecih, ko našo zemljo prekrije snežna odeja pazimo, da poledenel sneg zrahljamo. Pod snežno odejo se rada naseli snežna plesen. To je bela prevleka, ki jo povzroča gliva, ki za svoj razvoj potrebuje dovolj vlage. Problem rešujemo z zadnjim jesenskim gnojenjem z ustreznimi jesenskimi gnojili za trato predvsem z večjo vsebnostjo kalija in železa.

V zgodnjem spomladanskem času trato prezračimo z železnimi grabljami ali strojno, z vertikutiranjem.
Odstranimo polst, to so ostanki stare travne ruše, ostankov listja itd.

Predvsem je tudi pomembno, da spomladi trato dobro pognojimo. Ko smo odstranili vse kar na trato ne sodi, je čas za gnojenje. Po potrebi tudi dosejemo s semeni za regeneracijo.

Setev nove trate in regeneracija obstoječe trate

Ko se v maju zemlja dovolj ogreje, je čas za setev ali polaganje trate v zvitkih. Preden trato sejemo ali polagamo je potrebno izkoreniniti ves plevel in večje kamenje ter ostanke stare travne ruše. Nikakor ni smiselno presejati vrtne zemlje, saj uničimo njene lastnosti. Če so tla zelo peščena in revna jim dodamo organsko snov (kompost ali šota), ilovnatim zbitim tlem pa dodamo pesek. Tla pred setvijo ali polaganjem dobro izravnamo z grabljenjem. Ko imamo teren pripravljen, sledi setev.




Izberemo ustrezno travno mešanico za sončno ali senčno lego. V sušnih območjih uporabimo posebno travno mešanico. Vprašajmo se tudi, ali želimo izrazito okrasno trato ali bolj uporabno, če imamo veliko družabnih dogodkov na vrtu in se otroci veliko igrajo. Vsako trato bo v nadaljevanju sezone potrebno oskrbovati. Izrazito okrasne trate so bolj občutljive na obremenitve, kot so športni in ostali družabni dogodki. Seme enakomerno posejemo in pazimo tudi, da smo zapolnili robove.

Gnojenje trate

Posejanemu semenu sledi posebno gnojilo za trato, pomembno za dobro rast. V spomladanskem času Vam ponujamo kvalitetno gnojilo za trate lastne blagovne znamke Vita Cote hobby za trato.


Nato seme povaljamo s posebnim valjarjem, da seme pride v stik s talno vlago. Trato nato redno vsak dan zalivamo zjutraj in zvečer, da seme enakomerno vzkali v treh tednih. Seme je dobro pokriti z gosto mrežasto pokrivalko, da z njim ne hranimo ptičev.
Kasneje dognojujemo trato 3× v spomladanskem času in enkrat v zgodnji jeseni, kjer je pomembno, da uporabimo izključno jesenska gnojila za trate. Ne gnojimo pa je poleti.

V sezoni bujne rasti trato kosimo enkrat tedensko na višino 4 cm. Prvič kosimo na novo sejano trato, ko doseže 6-8 cm višine in jo znižamo na 5 cm. Pomembno je odstranjevati ostanke pokošene trate, ki odpadejo pri košnji. Tudi listje, ki odpade jeseni, trato lahko zelo uniči. Namakanje trate je pomemben ukrep.

Trata naj bi bila zalita do globine 10 cm, kar ustreza količini najmanj 20 l/m² tedensko. V ta namen je smiselno kupiti zalivalne naprave. Spet velja tu pravilo, da trate ne zalivamo v soncu ampak jo izdatno namočimo zvečer, ko je izhlapevanje manjše.

Veliki sovražniki trate so razni pleveli in mah. Mah raste največkrat v senci, vlagi in zakisanih tleh, lahko pa tudi na soncu, če je trata slabo oskrbovana z gnojili. Za odstranjevanje mahu v trati uporabimo posebna sredstva, ki jih potrosimo po mahu in ga uničimo. Mah se po nekaj dneh posuši. Takrat ga odstranimo z grabljenjem.
Da to preprečimo, je potrebno trato redno gnojiti, zalivati in prezračevati.


Kako reševati senčne težave, ko trata nikakor ne uspeva?

V kolikor imamo senco in tam stalno težave z slabo rastjo, si raje omislimo zasaditve z pokrovnimi – senčnimi trajnicami. Ena takšnih rešitev je sajenje bršljana (Hedera sp.), lonicere ( Lonicera nitida), ižandra (Pachisandra) in zimzelna (Vinca minor). Vse naštete rastline so zimzelene in zelo dobro prekrivajo tla. Med bršljan se skrije celo odpadlo listje v jeseni, če ga le ni preveliko.

Izbira tovrstnih rastlin je povsem funkcionalna. Lahko pa v senci naredimo tudi čisto senčno gredo s trajnicami in drevnino.

Izberemo našo najljubšo barvo hortenzije iz naše bogate ponudbe in Japonski javor ( Acer japonicum ´Aureum´) za ozadje. Vmes pa nasadimo kresnice (Astilbe sp.), hoste, šaše (Carex sp.), svetliko (Cimicifuga sp.), praprot (Polysticum sp.) in ognjeni dež (Heuchera sp.).

Pleveli, posebno širokolistni, so druga nadloga. Te odstranimo ročno ali na večjih površinah s selektivnimi herbicidi. Tudi tu velja pravilo dobre oskrbe trate. Ustrezno pognojena in namakana trata bo uspešno kljubovala plevelu.

Opravila na trati po mesecih

JANUAR: Na trati ne puščamo kupov snega. Poskrbimo, da snežno odejo razskorjimo, če zamrzne.

FEBRUAR: Še pred pomladijo opazujmo prvi pojav mahu in ga začnimo odstranjevati. To storimo pred večjimi deli na trati.

MAREC: Začnemo z obnovitvenimi deli, kjer je to potrebno. Najprej jo na gosto preluknjamo z vilami na manjših površinah, na večjih pa vertikutiramo. Luknje zapolnimo z kremenovo mivko.

APRIL: Setev in dosejevanje trate, polaganje v zvitkih in gnojenje.



MAJ: Še vedno lahko sejemo in polagamo trato.

JUNIJ: Kosimo, gnojimo in izkoreninjamo enoletne in trajne plevele.

JULIJ in AVGUST: Kosimo tako, da jo puščamo nekoliko višje, da sama sebe senči in zalivamo, v kolikor nam dež ne pomaga.



SEPTEMBER: Najboljši čas za setev nove trate ali polaganje v zvitkih ter jesensko gnojenje z  gnojili, ki vsebujejo več kalija in železa.

OKTOBER: Kosimo, a ne prenizko, odstranimo polst in prvo odpadlo listje.


NOVEMBER, DECEMBER: Dokončno odstranimo listje, pazimo na krte in iztrebke deževnikov.

Tekst in fotografije: Primož Brezovec

ponedeljek, 16. februar 2015

Sladki krompir ali batata

Še vedno je čas, da načrtujemo, kaj vse bomo zasadili na gredice in v posode, da bo poletje pisano in okusno.
Danes naj vam predstavimo sladki krompir. Imenujemo ga tudi batata ali angleško Sweet batata. To je izjemno zdravilna in kulinarično zanimiva vrtnina. Gojimo jo lahko v koritih, loncih in dvignjenih gredah. V vrtu se precej razraste z zelenimi nadzemnimi deli, kot pokrovna rastlina, zato jo je priporočljivo saditi kot samostojno vrtnino na gredah, še bolje pa na grebenih.


Je toplotno zahtevna vrtnina, ki jo na vrt presajamo, ko odide še zadnji ledeni mož. Ni prepozno če počakamo na mesec junij, saj je to tropska rastlina, ki ima zares rada toplo zemljo in podnebje.

Sladki krompir ima nizek glikemični indeks. Primeren je za ljudi, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Vsebuje vitamine: provitamin A, B kompleks, C, D in E vitamin. Izstopa predvsem vsebnost vitamina E, ki ga v zadostni meri zaužijemo v enem obroku. Od mineralov zasledimo predvsem: železo, megnezij, kalij in kalcij. Vsebuje minimalno maščob in nevarnega holesterola.  Precej bogat je z antioksidanti.

Gojenje Batate

Oblikuje oranžne gomolje, ki so glavni užitni del rastline. Uporabljajo se tudi mladi listi, v juhah in omakah. Batata ne pripada isti družini razhudnikovk kot naš krompir, temveč med slakovke.

Sadike kupimo po 15 maju podobno kot paradižnik in ostale plodovke in šele takrat presajamo na vrt. Spremljajmo temperaturo tal na arsu - meteo.si.
Vrtičkarji velikokrat prehitevajo čas optimalnega sajenja toplotno zahtevnih vrtnin. Rastline zahtevajo svoje rastne pogoje (temperatura tal, rodovitnost in gnojenje in podnebje pridelovanja) in to za tiste eksote iz tropskih krajev zagotovo velja še toliko bolj natančno. Pridelek ne bo nič bolj zgoden, če bomo sadili v zemljo, ki ni dovolj ogreta, saj se v prehladni zemlji te rastline ne ukoreninjajo, zato tudi kasnijo z razvojem.

Zemljo, kjer bomo sadili batato prekopljemo kakor se da globoko. Založno pognojimo z gnojili, ki so primerna za krompir, se pravi tista z več kalija in manj dušika. Uporabimo lahko tudi kompost ali briketirana gnojila z dodatkom kalija.

Medvrstna razdalja sajenja naj bo cca 0,7 - 1 meter in 0,4 metra v vrsti, podobno kot sadimo krompir.

Pridelek pobiramo po približno 80 – 90 dneh. Količina pridelka in velikost gomoljev je odvisna tudi od podnebja pridelave, vremenskih razmer in količine vode. Batato je potrebno namakati. Uporabimo zastirko iz slame ali kake druge organske snovi, ki hkrati pripomorejo k zadrževanju vlage in rasti plevelov.

Rad ga obišče voluhar, drugih bolezni in škodljivcev zaenkrat nima.

Uporaba v domači kuhinji

Sladki krompir najprej dobro operemo, olupimo ali kar z lupino, kuhamo ali pečemo kot domač krompir.

Batato pečemo ali pražimo, cvremo kot še čisto droben krompirček, kot to radi počnemo z kifelčarjem in narežemo v čips. Pripravimo ga kot krompirjevo solato, pire in narežemo kot krompir v koščkih v juho.


V našem sortimentu Dobro&Zdravo vam predstavljamo sorto batate ´Beauregart´, ki obilkuje velike podolgovate gomolje. Izrazito oranžno meso je prekrito z rdečo lupino. Je sladkega in polnega okusa.

Batata 'Beauregart'

Shranjevanje in skladiščenje Batate

Sladkega krompirja ne shranjujemo v hladilniku, temveč jih za cca teden dni pustimo na temperaturi 25ºC, nato jih pospravimo v dobro klet in pazimo na zadostno zračenje.


Za konec naj vam napišem še enostaven recept, ki so ga pripravili v šolskem centru v Šentjurju.

Sladki krompir s parmezanom
Sestavine:
1 kg kuhanega, olupljenega in narezanega sladkega krompirja
100 g masla
100 g naribanega parmezana
vejica peteršilja

Priprava:
Krompir najprej popečemo z malo masla. Ko je pečen, ga posujemo s parmezanom in nasekljanim peteršiljem. Še toplega serviramo s sezonsko solato.



Tekst: Primož Brezovec
Recept: šolski center Šentjur

sreda, 11. februar 2015

Presajanje lončnic

V naših vrtnih centrih in cvetličarnah redno skrbimo za stalno ponudbo svežih lončnic. Da bodo te sobne prijateljice dobro uspevale, smo pripravili kratek nasvet o presajanju.

Z daljšanjem dne, se prebudi tudi rast lončnic. Začetek pomladi je ugoden čas za njihovo presajanje. Presajamo tiste rastline, pri katerih so korenine pri izlončenju vidne okoli koreninske grude.



Da preprečimo učinek cvetličnega lončka, kakor to lastnost imenujemo, moramo lončnico presaditi. Substrati za presajanje so na voljo tudi v manjših embalažah.

Potrebno je izbrati primeren substrat, ki je prilagojen zahtevam rastlin. S tem zagotovimo njihovo uspešno rast. Za presajanje lončnic uporabimo univerzalni substrat za presajanje Terra vita, ki je  na voljo je v 5 L, 20 L in 50 L vrečah.



Ko se lotimo presajanja rastlin, poskrbimo za dobro drenažo. Na dno lončka nasujemo plast glinoporja, kar omogoči dobro odcednost in prepreči zastajanje vode ter posledično gnitje korenin.

Več rastlin v praksi propade zaradi preobilice vode, kot zaradi izsušitve. Nov lonček, v katerega bomo presadili rastlino, naj bo le za številko ali dve večji od obstoječega.

Pazimo, da rastline niso posajene pregloboko ali preplitvo. S prsti dobro potlačimo substrat, ki naj bo vlažen. Tudi rastlino nekoliko omočimo pred presajanjem. Pri lesnatih posodovkah je dovolj, če previdno odstranimo le zgornjo plast zemlje, tako, da ne poškodujemo korenin.

Za uspešno rast naših hišnih prijateljic je potrebno upoštevati tudi lego, pravilno zalivanje. Za tega ni posebnega pravila, le občutek, ki ga razvijemo z izkušenjami in opazovanjem in prepoznavanjem gojitvenih razmer v prostoru.

Zelo pomembna je pravilna prehrana. V ta namen so na voljo kvalitetna gnojila priznanih proizvajalcev.

V ponudbi imamo gnojila lastne blagovne znamke Flory vita in Vita cote:
Vita cote hobby počasi topno gnojilo;
Za presajeno lončnico izberemo še lično okrasno posodo ali lonček, ki se bo lepo podal k domačemu interierju.


Lončnicam izberemo svetlo lego ob okenski polici. Stojijo naj na polici ob oknu, kolikor je to le mogoče. Večina lončnic ima rada svetlo lego. Izjeme se dobro počutijo tudi v senčnih kotičkih: monstere, taščini jeziki ali aspidistre.



Avtor teksta: Primož Brezovec

ponedeljek, 09. februar 2015

Pritlikavo ali mini sadno drevje

Človek ne bi bil zadovoljen, ko ne bi vsaj malo spremenil narave ali odkril kakšno posebnost in z njo pritegnil pozornost. Pritlikavo sadje, brez skrbi, ni nikakršen grob poseg v naravne zakonitosti ali uporaba sodobnih genskih tehnologij.

Tudi v naravi se dogajajo naravne mutacije, ki so ključ do novih sort. Na ta način nastajajo z brstnimi mutacijami sorte, ki se od starševskih - matičnih rastlin povsem razlikujejo. Te nove sorte nastajajo tudi z naključnimi sejanci. Naključni sejanci so pri sadju tiste rastlinice, ki nastanejo iz pečke ali koščice. Vzgojitelji jih posadijo z namenom pridobiti povsem novo sorto, s pričakovanimi in željenimi lastnostmi.

Selekcija novih sort, foto Primož Brezovec

Postopek pridobivanja mini sort sadnega drevja

Kako poteka žlahtnenje novih sadnih sort smo si podrobno ogledali v drevesnici Jäger v Nemčiji. Gospod Bütner, vodja drevesnice Jäger,  nam je pojasnil metode, po katerih vzgaja nove sorte pritlikavih in ostalih nenavadnih sadnih sort.

Navadno to počno s setvijo velikega števila semen. Potomci spolnega ali generativnega razmnoževanja se od staršev razlikujejo po specifičnih lastnostih. Nekaj potomcev pa je povsem drugačnih. Tako nastanejo med drugim tudi pritlikave sorte, kar strokovno imenujemo nanizem ali pritlikavost.

Naključni sejančki breskve, foto Primož Brezovec

Ko dobijo to novo sorto, ki se izkaže kot pritlikava in počasi rastoča, jo cepijo na ustrezno podlago, da ohrani sorta svoje osnovne lastnosti. Cepljenje je vegetativni ali klonski način razmnoževanja rastlin. Na ta način žlahtni – cepljeni del ohrani svoje primarne lastnosti, ki se navadno ne spremenijo. Tu je pomembna seveda tudi podlaga na katero cepijo.

Kakšen obseg ta drevesa dosežejo?

Tako dobimo povsem novo sorto, ki v zelo dolgem 10 – 15 letnem obdobju doseže določeno velikost. Raste počasi in doseže obseg krošnje nekje med 1 – 2 metra višine in širine.

Marelica Aprigold

Poudarim pa naj, da se nobeno drevo po tem obdobju ne ustavi v rasti. Vse lesnate rastline vedno še nekoliko prirastejo. Podatki o končni velikosti so vedno podani za določeno obdobje in to je tisto mlado - juvenilno obdobje.

Povsem ista zakonitost velja za stebričaste in kompaktne sorte sadnega drevja.

Za ljubiteljsko in zbirateljsko pridelavo so te sorte zanimive predvsem zaradi svojih velikosti in načinov rasti. Od tega drevja resda nimamo velikega doprinosa, je pa vsekakor zanimivost, ki jo je vredno poizkusiti.

Kako 'pritlikavce' posadimo v lonce?

Pritlike sadimo lahko v večje lonce premera vsaj 80 cm. Prav toliko naj znaša tudi sama globina lonca. Za sadno drevje vemo, da potrebuje globoko zemljo, zato jih ne utesnimo v premajhne posode, ker tam kasneje ne bodo dobro uspevale.

Na dno posode natresimo grob pesek ali glinopor za drenažo. Izberimo rodovitno njivsko zemljo. Drevje v lonce posadimo po enakem receptu kot sadimo v vrt.

Pomembno je, da kasneje vsak mesec dognojujemo z 2% gnojilno raztopino z najmanjšo količino dušika in več kalija. Prav tako ne pozabimo na zadostno zalivanje, saj morajo lonci s sadnimi vrstami stati na sončni legi, kar pomeni, da se tudi lonci hitreje ogrevajo in zemlja v njih hitreje suši.

Hruška Garden pearl

Kako posamezne sorte režemo in skrbimo za značilen pridelek?

To je odstavek, kjer z informacijo še ne bom hitel. Držimo se načela kaj sploh je rez drevja. Rez pomeni regulacijo rasti in rodnosti. Podatki so za pritlike zelo različni. Izrežemo odmrle in suhe vejice, saj tu ne zrastejo tipične oblike rodnega lesa. Največkrat pri koščičarjih (breskve, slive, nektarine, češnje) opazimo majske kitice, rozete ali kratke šibice.


Pri pečkarjih (jablane in hruške) pa največkrat le brstiči in brstike.

Če je tega rodnega lesa preveč kaj odrežemo, predvsem pa plodove razredčimo, tako, da na vsakih 10 cm pustimo 1 plodič. Redčimo v začetku meseca junija, ko so plodiči za oreh ali lešnik debeli, oz počakajmo še da se sami najprej zredčijo.

Brez oklevanja koliko plodov bomo izgubili. Drevo mora roditi, nekaj še zrasti, nastaviti rodne – cvetne brste za drugo leto, zato kar pogumno na delo.

Če drevja ne režemo in plodov ne redčimo, drevo izčrpamo. To še posebej velja za pritlike v loncih, saj je to pravi vrtnarski izziv za spretneže in ljubitelje.

Katere so omenjene vrste in znotraj njih sorte?


Naj naštejem samo vrste. Pritlike zasledimo med jablanami, breskvami, nektarinami češnjami, marelicami in gotovo se bo v prihodnje našla še kakšna vrsta.
Več o sortah preberite na Flora express.

Avtor teksta: Primož Brezovec

četrtek, 05. februar 2015

Februarja že sejemo papriko, jajčevec in zgodnje zelje

Tisti, ki prisegamo na lastne sadike imamo mogoče celo svoje seme ali pa samo spretne roke, si sadike vzgojimo sami. V naših vrtnih centrih smo poskrbeli, da imamo kar se da širok sortiment semen, česna, čebulčka in seveda semenskega krompirja.



Februarja začnemo s prvimi setvami. Najprej sejemo za sadike paprike, jajčevca, čebule, pora, zelene, solate, peteršilja, zgodnih kapusnic (zelje, brokoli…), kasneje v marcu pa sledi še setev paradižnika.

Bučke, kumare in dišavnice, kot je bazilika, lahko vzgojimo tudi v domačih razmerah. Vendar vse te setve sledijo šele v aprilu.

Februarja in marca je že čas za setev v setvene platoje ali šotne lončke. Uporabimo poseben substrat za setev, ki ima za to potrebna hranila in ostale fizikalno-kemične lastnosti. Substrat ročno napolnemo v pripravljene kupljene lončke, tako da je enakomerno razporejen. Skrbimo za konstantno vlažnost, tako substrata kot tudi zraka, saj mora biti seme v stiku z vlago.



Prekomerno zalivanje po vzniku lahko povzroči širjenje obolenj korenin. Sadike zalivamo zjutraj, da se do večera osušijo. Če zalivamo zvečer, se rada pojavi bolezen, ki ji pravimo padavica sadik. Prednost setve v kupljene šotne lončke ali platoje je tudi v tem, da vzgojimo sadike z koreninsko grudo. Tako rastline utrpijo veliko manjši stres ob sajenju na vrt; bolje rastejo in so odpornejše na sušo.

Takšne sadike dajo tudi večji in kakovostnejši pridelek. Vzgojo sadik prilagodimo posamezni kulturi posebej. Z vzgojo lastnih sadik imamo zgodnejši pridelek, porabimo manj semena, kot če sejemo na prosto. Manjši je pojav bolezni in škodljivcev in kar je najpomembneje – vemo kaj smo sejali in vemo, da je naše in ekološko, še posebej, če smo kupili ekološka semena za kar smo tudi poskrbeli v naših trgovinah.

Za setev potrebujemo kvalitetno seme. Izbiramo lahko povsem ekološka semena s certifikatom ali semena namenjena integrirani pridelavi.

V kolikor imamo doma staro seme in nismo prepričani če bo še kalilo, lahko naredimo preprost kalilni test. To naredimo tako, da med dve papirnati brisački položimo seme in vzdržujemo konstantno vlago. Po tednu ali 14 dneh semena večinoma že vzkalijo.

Seme posejemo v setvenice, korita ali plitve pladnje. Tako sejemo tisto seme, ki ga je potrebno prepikirati. To so: paradižnik, paprika, jajčevec, zelena.

Pikiramo, ko se prvi klični listi povesijo v vodoravni položaj. Sejančke presadimo v šotne lončke premera 9 ali 12 cm, ali v odslužene plastične lončke mačeh in balkonskih rož.

Za dobro kalitev je potrebna sobna temperatura, kasneje pa sadike prenesemo v nekoliko hladnejši prostor ali preprosto zapremo radiator. Pazimo le, da temperatura ne pade pod 17 °C. To je še posebej pomembno za paradižnik, papriko in jajčevec.

V kolikor ugotovimo, da nimamo ustreznega prostora za vzgojo lastnih sadik, se nikakor ne trudimo. Za to delo so usposobljeni vrtnarji – pridelovalci in vsi mi, ki se trudimo zagotoviti kakovostne sadike za vrt.

Nekakovostne – pretegnjene sadike, premajhne sadike ali sadike, ki so doma morda celo nekoliko zgnile, niso primerne za presajanje na vrt. Takšne sadike, so manj odporne na bolezni in sušo. Imajo slabo razvit koreninski sistem in dajejo slabši pridelek.

V februarju je tudi čas za nakup semenskega krompirja

Zdaj je primeren čas, da se založimo s semenskim krompirjem. Oblikovali smo ponudbo različnih sort semenskega krompirja. Posamezna pakiranja smo prilagodili vrtičkarjem. Ponudba semenskega krompirja je na razpolago v embalaži po 2,5 kg, 5 kg in 10 kg. Potrebno je vedeti, da samo zdravo in deklarirano seme, ter pravilna izbira sorte pripomoreta k dobremu, večjemu in kakovostnejšemu pridelku.

In čisto za konec naj omenimo še česen, čebulček in šalotko. Ne pozabimo na te starodavne vire zdravja. Izbirajmo avtohtone in kakovostne sorte in pridelajmo domači antibiotik.



Obiščite naše vrtne centre v Šiški in na Kalcah pri Logatcu, kjer se bomo prijazni in podkovani prodajalci potrudili, da bo naš nasvet vaš uspeh. Samo še vreme poprosimo, da bo na naši strani, pa bomo zopet imeli kar se da dober pridelek.


Avtor teksta in fotografij: Primož Brezovec

sreda, 04. februar 2015

Začetek načrtovanja zelenjavnega vrta

V zimskem času je veliko časa za razmislek kaj bomo gojili v tekočem letu na zelenjavnih gredicah. Ko oberemo še zadnji pridelek v jesensko-zimskem času ugotovimo in se naučimo kaj vse smo tekom sezone naredili prav in kaj narobe.

Zato je prav, da začnemo pri začetku. To je vsekakor obdelava zemlje in gnojenje. Veliko vrtičkarjev zamudi tisti optimalni čas. To pa je vsekakor jesen! Zime in pomladi so nepredvidljive. Deževje se vsaj zadnja leta zavleče pozno v pomlad. Za obdelavo težjih tal je potrebno počakati, saj je razmočena zemlja neprimerna za prekopavanje.

Kako to spoznamo? Čisto enostavno. Lepi se na orodje in dokler je temu tako, ne moremo obdelati tal, ne da bi porušili njene primarne lastnosti. In največkrat pri prvih setvah in sajenju že zamudimo tisti pravi termin za sajenje in setev. Zato je prav, da gredice obdelamo že jeseni in jih pripravimo na pomlad.



Pa začnimo jeseni, za vse tiste, ki tega niste storili. Če niste lani boste pa letos jeseni.

Jeseni septembra zemljo prerahljamo in posejemo ozimna žita (pšenica…). Ta žita nam spomladi obogatijo tla. Temu rečemo zeleno gnojenje. Zemlja naj ne ostane gola čez zimo vsaj tam kjer ostane prazana - brez pridelka. Ozimno pšenico zato spomladi, ko so tla primerna za obdelavo spodkopljemo v zemljo in na ta način obogatimo tla z organsko maso.

Tekom zime ostanejo na vrtu zimska solata, motovilec, špinača brstični ohrovt, čebula, ozimni česen radiči (prezimne sorte), peteršilj….

Ko sneg skopni prekrijemo te vrtnine z pvc folijo za tople grede, da čim prej začutijo toploto, zemljo prerahljamo takoj ko lahko, nekoliko še dognojimo in pridelek začnemo pobirati, ko doseže primerno velikost.

Upoštevati je potrebno tudi kolobar in dobre ter slabe sosede. Več o tem v nadaljevanju.

Za začetek se ustavimo najprej pri gnojenju. Veliko vrtov je pregnojenih. Zato pazimo, da gnojimo v ustreznih odmerkih. Za primer naj navedem, da je 1-3 kg briketiranega gnojila dovolj za 10 m².

Odvisno seveda od potreb posameznih vrtnin. Močno pognojeno zemljo potrebujejo kapusnice (zelje, ohrovt..) malo manj solatnice, sledijo plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), ki potrebujejo predvsem dovolj organske snovi, kalij za plod in vodo in nazadnje čebula, česen, por in korenček, ki jih predhodno sploh ne gnojimo, če upoštevamo pravilen 4 letni kolobar – vrstenje vrtnin po letih.



Kolobar v praksi pa naredimo takole

Vrt razdelimo na 4 enake dele. Ne obremenjujmo se tu preveč vzemimo v obzir, da naj se ista vrtnina na isto mesto ne vrne vsaj 3 leta. Vsak del razdelitve na 4 dele imenujemo poljina.

En primer kolobarja je naveden, seveda so možne razne druge variacije. Pomembno je tudi to, kako kolobar nadaljujemo tekom leta do jeseni.

Ko poberemo čebulo, ki smo jo sadili jeseni, korenje še pustimo rasti. Nasledila pa ju bosta endivja in radič.

   1. poljina: plodovke (sosledje: paprika, bučke, paradižnik, kumare, jajčevec, zgodnje zelje in zgodnji krompir)
   2. poljina: kolerabica in solata z redkvico ali korenjem, brokoli in zelena, zelje in zelena, cvetača in solata berivka, vmes sejemo grah (nizek ali visok) in nizek fižol

   3. poljina: sladka koruza in visok fižol, por in korenček, čebula in korenček, šalotka in spomladanski česen .
   4. poljina: sosledje: bob, rdeča pesa, nizek fižol, radič tržaški solatnik, blitva

Ne pozabimo sejati in saditi ob robove cvetlice in zelišča, ki na vrt privabljajo metulje in čebele, ter naredijo zelenjavni vrt pisan in privlačen. To so kapucinke, ognjič, tagetes, kamilice, šetraj, križastolistni mleček, meta v skledi vkopana v vrt…..




Spomladi najprej sadimo spomladanski česen, čebulček. Sadimo tudi bob šalotko, grah, redkvico in solato. V zelenjavni vrt umestimo tudi zgodnje zelje, brokoli, cvetačo in nadzemno kolerabico.

Avtor teksta: Primož Brezovec

ponedeljek, 02. februar 2015

Čas, da poskrbimo za naše sadno drevje in okrasne rastline

Za sadno drevje skrbimo preko celega leta. Vrtnarji se trudimo, da vam vrtičkarjem priskrbimo kvalitetne sadike. Škarje in platno na vrtovih pa prevzame kasneje vsak sam. Za dober in dovolj visok pridelek pa je potrebno kar nekaj truda, znanja in dolgoletnih izkušenj.

Že pozimi začnejo nekateri rezati drevje, nekateri celo prehitevajo tudi z škropljenjem. V nadaljevanju vas želimo le opomniti, da so ta opravila nujna, vendar lahko z njimi na vrtovih še malo počakamo.

Škropimo, ko so temperature cca 10 °C, režemo pa lahko tudi tik pred ali pa ob cvetenju, v kolikor ne vemo kaj porezati. Pri rezi vsekakor svetujemo, da obiščete delavnico o rezi drevja ali bližnjega sadjarja, ki ga prijazno povprašate za nasvet.

Škropljenje sadnega drevja

Škropimo preventivno oz. zaščitno proti boleznim kot so: jablanov in hrušev škrlup, jablanov rak, breskova kodravost, listna luknjičavosti koščičarjev. Za to uporabimo pripravke na osnovi bakra. Z njimi škropimo pri temperaturah višjih od 5°C. Skrajni čas za škropljenje je, ko se brsti napenjajo. Drevesa zelo temeljito poškropimo, kot bi jih hoteli ´oprati´.


Škropljenje lahko v 10 do 14 dnevnem razmiku ponovimo v času odpiranja brstov, ko so že vidni prvi vršički listov, vendar ne z bakrenimi pripravki, da ne poškodujemo mladih poganjkov. Škropljenje proti boleznim v vegetaciji lahko nadaljujemo s pripravki na osnovi njivske preslice.

V predpomladansko škropljenje uvrščamo tudi škropljenje proti prezimevajočim škodljivcem, to so: jajčeca listnih uši, jajčeca rdeče sadne pršice in kaparji. Za to lahko uporabimo insekticide na osnovi oljne ogrščice. 

S pripravki na osnovi bakra škropimo, ko brsti še niso odprti.


Rez sadnega drevja

Prihaja čas za zimsko rez pečkarjev (jablana, hruška, naši, kutina in nešplja) in koščičarjev (breskev, sliva, češnja in višnja). Obrežemo tudi jagodičje, trto in nekatere okrasne grmovnice. Marelico pa obrežimo avgusta, ko bomo najpoznejše sorte marelic že obrali. Rez naj bo pri marelici omejena samo na izrezovanje pregostih in odmrlih vej. 

Z rezjo uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo. Pripomoremo k primernem rodnem volumnu in tudi boljšemu zdravstvenemu stanju rastline. Rez ugodno deluje v primeru pregoste krošnje, preobilnega rodnega nastavka ali v primeru pomlajevanja starejših dreves.


Premočni rezi mladih dreves, ki prehajajo v rodnost se izogibamo, ker ovira prehod iz rasti v rodnost. Pri mladih drevesih izvajamo osnovno gojitveno rez, pri čemer samo prikrajšamo vrh 30-40 cm nad zadnjimi vejami. Vse večje rane pri zimski, kot kasneje pri poletni rezi, premažemo s cepilno smolo. 


Pri sadnem drevju veljajo naslednja pravila:


1. izrežemo poganjke, ki rastejo navzgor tik ob prvemu primernemu vodoravnemu poganjku,
2. odrežemo povešeno, navzdol visečo vejo tik ob pokončno rastočemu poganjku,
3. izrežemo premočne in izrojene veje (gojimo plodove ne lesa),
4. izrežemo bohotivke in hrbtne poganke, 
5. upogibamo, privezujemo mlade poganjke v vodoravni položaj, kar vpodbudi diferenciacijo oz. tvorbo cvetnih brstov,
6. vzpodbudimo rast spečih brstov (plitvo zažagamo v les nad spečim brstom), tako pridobimo nove rodne veje,
7. izrežemo vse konkurenčne močno rastoče poganke v bližini vrha, s tem ohranjamo gojitveno obliko ter preprečimo senčenje spodnjega dela krošnje,
8. odstranimo vse suhe in okužene dele drevesa,
9. pozorni smo na željeno gojitveno obliko drevesa.


Rez okrasnih grmovnic

Pri okrasnih grmovnicah počakajmo raje na mesec marec, da se temperature dvignejo nad ledišče. Spomladi obrezujemo tiste grmovnice, ki nastavijo cvetne brste po koncu toletne rasti, kot je davidov metuljnik ali budleja (Buddleja davidii), ki jo porežemo 30 do 40 cm nad tlemi. 


Grmovnicam, ki nastavljajo cvetove medtem ko rastejo, recimo grmasti oslez (Hibiscus syriacus), prikrajšamo lanskoletne poganjke na 4 do 5 brstov.

Obrežemo tudi vrtnice, pri katerih po odganjanju lažje precenimo do kod so pozeble, če na izpostavljenih legah niso bile zaščitene.

Za rez potrebujemo primerne pripomočke: sadjarske in vrtnarske škarje, teleskopske škarje za izrezovanje višjih težje dostopnih mest, pravo sadjarsko žagico, cepilno smolo, vrvico ali rafijo in stabilno lestev.


Pred obrezovanjem preglejmo škarje in ostalo orodje za rez, če so le-te dovolj ostre, saj so samo ostre škarje primerne za zdravo rez. Po potrebi kupimo nove kvalitetne škarje za kakovostno obrezovanje.


V naših vrtnih centrih vam strokovno svetujemo vse o rezi in varstvu sadnega drevja in vam v spomladanskem času opravimo osnovno gojitveno rez sadnega drevja. Držati se morate le pravila o sajenju drevja.

Avtor teksta in slike o škropljenju: Primož Brezovec