Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


ponedeljek, 30. september 2013

Ameriške borovnice

Prejšnji teden sem pisala o sajenju in vzgoji borovnic. Upam, da ste sedaj že našli primeren kotiček na vrtu, da boste lahko posadili kakšno borovnico.
Ameriške borovnice so koristne rastline, ki so lahko rodne tudi od 20 do 25 let. Izbor pri nakupu naj bo zatorej dobro premišljen.
Za v pomoč naj Vam bodo krajši opisi različnih sort:

Sorta Aurora ...

... obrodi velike grozdasto združene plodove, sladkega in svežega okusa. Grm lahko zraste v višino cca. 2 m, v širino pa 1,50 m. Ima močno razrast in razvejanost.
Je pozna sorta. Čas zorenja je od konca avgusta dalje.
Posamični plodovi so pravilne okroglaste oblike, svetlo modre barve.
Sorta je samooprašna, vendar so plodovi obilnejši, v kolikor v bližini raste še več različnih sort za križno opraševanje.
Vzgoja je zelo enostavna, saj rastlina zahteva le dobro odcedno zemljo, kiselkastega pH in zalivanje v vročih in sušnih poletnih mesecih.

Sorta Aurora

Ameriška borovnica Elliot

Je pozna sorta, ki zori približno 5 dni pred Auroro.
Plodovi so srednje veliki, modri z rahlim poprhom, nežno kiselkastega okusa. Uspeva v kislih, dobro odcednih tleh, na sončni do polsenčni legi. Zaželjeni pH je od 4,8 do 5,2. Rastlina obrodi dobro, vendar je pridelek lahko obilnejši, v kolikor imamo možnost v našem vrtu nasaditi več sort, ki istočasno cvetijo in se tako navzkrižno oprašujejo. Grm zraste do višine cca. 180 cm.

Sorta Elliot

Ameriška borovnica Draper

Je zgodnja sorta, plodovi zorijo okoli 20. julija dalje, približno istočasno kot Bluecrop.
Plodovi so odličnega sladkega in aromatičnega okusa, primerni za shranjevanje. So veliki in enostavni za obiranje.
Njihova oblika je nekoliko bolj eliptična kot običajno.
Rastlina je uporabna za vsak vrt, dekorativna v času, ko ne obrodi in koristna, ko na njej zorijo plodovi borovnice, ki so polni antioksidantov, vitaminov in mineralov.
Je samooprašna sorta.




Sorta Draper

Ameriška borovnica Liberty

Zori pozno, približno od 20. avgusta dalje, pred Eliot in Auroro.
Za svojo rast potrebuje kisla, vlažna vendar dobro odcedna tla, sonce do polsenca.
Plodovi so zelo okusni in aromatični, zaradi tega je sorta Liberty tudi zelo priljubljena.
Uživamo jih lahko tako sveže kot zmrznjene ali konzervirane.


Sorta Liberty

Ameriška borovnica Bluedrop

Je senzacionalna sorta Ameriških borovnic, ki ima zelo lepe, svetlo rdeče, zvončaste cvetove, velike 5 - 8 mm. Plodovi so podolgovati in spominjajo na obliko kapljice. Zori od srede avgusta dalje.
Pogosto se dogodi, da so na istem grmu istočaso tako cvetovi kot plodovi, saj plodovi dozorevajo ves čas tekom sezone.
Okus plodov je zelo dober, sladko kiselkast in osvežujoč.
Pridelek enega, kompaktno rastočega grma je lahko zelo velik.
Posamezen grm doseže višino tudi do 50 cm. Najbolje uspeva v polsenci in je idealna sorta za sajenje v loncu. Pri izbiri lege se izogibamo direktnim sončnim žarkom zaradi nevarnosti izsušitve.
 

Zanimivosti sorte Bluedrop:
Je prva borovnica z rdečimi cvetovi. Obira se od srede avgusta kontinuirano vse do jeseni.
Je idealna rastlina za dopolnitev nasadov v kislih tleh in ima značilno kompaktno rast.


Sorta Bluedrop

Rožnata borovnica Pink Lemonade

Prva ameriška borovnica z rožnato obarvanimi plodovi! Dober meter visok, pokončno rastoč grm, je zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi se odpirajo drobni, rožnato beli zvončasti cvetovi. Plodovi so sprva svetlo zeleni in se v času zorenja obarvajo intenzivno rožnato. Jeseni nas očara žareče oranžno rdeče listje. Pozimi grm krasijo poganjki rdečkasto rjave barve.
'Pink Lemonade' je srednje pozna do pozna sezona. Plodovi zorijo avgusta in septembra, so čvrsti, sladki in imajo blag, prijeten okus. Rožnato ameriško borovnico, ki ima nekoliko ožje liste od klasične, sadimo v gredico s kislo zemljo ali pa v skledo, široko vsaj 40 cm. Rastlina potrebuje sončno lego (najmanj šest ur sonca) in redno oskrbo.


Sort Pink Lemonade


petek, 27. september 2013

Jabolčni dan REDLOVE

Sobota, 5. oktobra se nevzdržno približuje in s tem tudi naš jabolčni dan Redlove!
Poleg predavanj o jabolkih bomo pripravili tudi predavanje na temo jagodičevja in ostalega sadnega drevja.  Da pa ne boste samo gledali, bodo na voljo tudi jabolčne kulinarične poslastice in jabolčni sokovi!
Torej vabljeni v vrtni center Vrtko - Mošnje 2a, Podvin pri Radovljici!



Če drži, nas bo obiskal tudi sonček - tako pravi stric na Accuaweather-ju. 


četrtek, 26. september 2013

Povzetek tedna

Napoved za vikend ni ravno obetavna - vremensko imam v mislih. Plan, da gremo z otroci v hribe bo verjetno splaval po vodi. Ko pa ravno pregledujem svež slikovni material, sem se odločila, da delim malce lepih slik preteklih dni. Malce za oddih ... Jutri pa bom spisala kaj bolj strokovnega :)

Domača breskvica je končno dozorela - spomladi nas je razveseljevala s prekrasnim cvetjem http://zeleni-prsti.blogspot.com/2013/04/breskvica-bonanza.html, potem jo je malce stolkla toča, zato je dobila svoje stalno mesto pod nadstreškom. V soboto smo imeli "trgatev" - plodvo je bilo ogromno, vendar smo jih z lahkoto pojedli!
   
Ena skleda pobranih breskvic je že pošla, za poziranje mi je ostal le še manjši krožnik :)


Nabirate kaj gobe?

Ni lepšega kot potikanje po gozdovih in nabiranje gob. Nekaj pa mi ni jasno: zakaj nekateri brcate, obračate, pohodite neužitne ali nepozane gobe?  Ali ni lepše videti rdečo mušnico kot pa njene steptane ostanke?
Trojčice




Jerebika - ste že kuhali marmelado?





Gorenjski nageljni v vasi Koprivnik


sreda, 25. september 2013

Borovnice - super jagode za zdravje

Letos je bilo leto borovnic in jagod. Poleti smo se družinsko plazili po gozdovih Pokljuke in nabrali velike količine teh slastnih plodov. Vmes so se seveda znašle tudi rdeče gozdne jagode, ki so nabirek še malce posladkale in barvno popestrile. Zvečer pa domača skuta, pest gozdnih sadežev in super okusni obrok je pripravljen. Če vse to še zmiksate, dobite gosto kremo, ki ima božanski okus.  


Borovnice so pravi zaklad mineralov in vitaminov, ki blagodejno vplivajo na lajšanje težav pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, znižujejo holesterol, delujejo razkuževalno,  vsebujejo tudi veliko antocianov in izredno malo kalorij. So super hrana za naše malčke in za nosečnice (omega 3 maščobne kisline). Ker vsebujejo topno vlaknino pektin nam pomagajo pri diareji in zaprtju!

Ker pa medicina ni moje primarno področje, se bom raje osredotočila na rastline, katere si lahko posadim na domačem vrtu in so naprodaj tudi pri nas.

Idealni čas za sajenje ameriških borovnic je pomlad ali jesen. Spomladi lahko posadimo 2-3 letne sadike v zemljo, ko je nevarnost pozebe mimo, v jeseni pa konec septembra pa vse tja do prve zmrzali. 
Posadimo jih na sončno mesto. Kot substrat izberemo Terra vita kislo humusno zemljo za rododendrone in borovnice (pH 3,8 do 5,2).

Sajenje: Za sajenje pripravimo dovolj veliko sadilno jamo premera 0,8 – 1m in globine 40 cm. V jamo položimo debelejšo folijo (lahko kar folijo za ribnike), ki naj bo na spodnjem delu naluknjana za odtekanje odvečne vode. Folija preprečuje stik z ostalo zemljo in  tako preprečuje razkisanje zemlje na pripravljenem terenu. Na dno jame nasujemo kot drenažni material prod, ki naj ne bo apnenčastega izvora (lahko je granit ali tonalit…) da voda lahko odteka.


Mešanici kisle zemlje dodamo cca 0,4 kg fiziološko kislega gnojila in kasneje vsako leto dognojujemo cca eno pest na sadiko. 

Primeri zasaditev:

Sajenje direktno na vrt
Sajenje v okrasno korito: max 2 rastlini
Sajenje v okrasne lonce

Sadiko posadimo do 5 cm globje, kot je rasla v loncu. Tako posajeno borovnico obložimo z 5 cm plastjo zastirke iz borovega lubja, žaganja in borovih iglic. Zastirka ohranja talno vlago, zavira rast plevelom, hkrati pa tudi kisa in rahlja zemljo. Obnavljamo jo cca. 2 x letno, ko se razgradi. 

Razmak med posajenimi borovnicami naj bo med 80 do 100 cm. Preden sadiko posadimo, jo izdatno zalijemo - namočimo, odstranimo PVC lonec, rahlo razrahljamo korenine in posadimo v prej pripravljeno izkopano jamo.

Po sajenju borovnice redno zalivamo, da se substrat ne presuši! Ne skoparimo z vodo in jih hkrati ne zamočvirimo. V primeru glinastih tal poskrbimo za zadostno drenažo zemlje! Med borovnice lahko zasadimo tudi brusnice!

Borovnice spadajo med manj zahtevne rastline ob predpogoju, da jim zagotovimo kislo in vlažno rastišče ter sončno lego. V poletnih mesecih bomo tako od julija do septembra obirali slastne plodove. Pri obrezovanju izrezujemo suhe, stare in šibke veje - pomlajujemo.

Borovnice v vrtu nimajo izrazitih težav z boleznimi in škodljivci. Toplo pa Vam priporočam, da preden začnejo borovnice dozorevati, zaščitite pridelek z mrežo proti ptičem.
Jeseni oz. pred zimo mlajše grmičke zaščitimo s smrekovimi vejami ali lutrasilom, da jih zaščitite pred mrazom.









ponedeljek, 23. september 2013

Maline ... mmmm ... majhen sadež slastnega okusa

Kdo jih ne pozna ... maline mislim? 
Slastne, sočne majhe plodove, ki se v ustih kar raztopijo. 
Ko sem bila mlajša, smo s starši nabirali zrele plodove po Pokljuki in mama je potem naredila odličen domač malinovec. Sedaj imam na vrtu posajene 3 različne grmičke malin, vendar sproti romajo v usta najinih "mladičev". Tako je bilo tudi mišljeno, ko sem jih posadila.

Obstaja veliko sort, ki dozorijo v različnem obdobju, tako, da se lahko praktično sladkamo z njimi skoraj celo poletje. Spodaj je opis sort, katere so prišle v letošnji pomladi kot mlade sadike in so bile vzgoje v vrtnariji v Podvinu. Posajene so v 2 l lonce, višina sadike pa je med 40 in 60 cm.

Malina Glen Coe - Rubus idaeus Glen Coe


Posebna nova sorta z intenzivno obarvanimi vijoličnimi plodovi odličnega okusa. Sorta je samooprašna, grmičaste rasti in ima manj močno rast kot večina rdečih malin, zato je še posebej primerna za manjše vrtove ali pa jo celo gojimo v okrasnih loncih. Končna višina grma je 2 m. Ima poganjke brez trnov!
Cveti z belimi cvetovi od maja do junija, vijolične, zelo sladke in plodove intenzivnega okusa pa lahko obiramo od junija do konca avgusta.
Posadimo jo na sončno ali polsenčno lego, rastline posadimo v razmaku 45 cm, med vrstami pa naj bo 1,8 m.
Plodovi so primerni za zamrzovanje, zaradi intenzivnega okusa so odlični za kuhanje marmelad ali džemov.


Malina Glen Ample - Rubus idaeus Glen Ample


Sorta maline z velikimi temno rdečimi plodovi, ki oblino rodi. Cveti od maja do junija, plodove pa obiramo od junija do julija. Grmiček posadimo na sončno ali polsenčno lego in zraste do 1,5 m, več sadik pa posadimo v razmaku 50 cm.
Ima poganjke brez trnov! Plodovi so primerni za svežo uporabo, lahko jih zamrznemo ali skuhamo marmelado.

Malina Ottawa - Rubus idaeus Ottawa


Sorta maline s temno rdečimi plodovi, katere grm zraste do višine 2 m. Cveti od maja do julija, plodove pa lahko obiramo od avgusta do konca septembra.
Posadimo jo na sončno ali polsenčno lego, v razmaku 50 cm.
Sorto odlikuje obline pridelek, plodovi pa so uporabno za svežo uporabo, za zamrzovanje ali za sok.

Malina Willamete - Rubus idaeus Willamete


Sorta odlikujejo veliki temno rdeči aromatični plodovi rahlo kiselkastega okusa. Grmiček posadimo na sončno ali polsenčno lego, zraste do višine cca. 1,8 cm, v razmaku 50 cm. Plodove obiramo ob koncu junija. Odlikuje jo robustna in hitra rast, pri tem pa rabi oporo!

Malina Tullameen - Rubus idaeus Tullameen


Sorta z velikimi, aromatičnimi in zmerno sladkimi svetlo rdečimi plodovi, storžaste oblike. Odlikuje jo zelo velik pridelek!
Cveti od junija do julija, plodove pa obiramo od julija dalje.
Posadimo jo na sočno mesto, zraste do 1,5 m, sadimo pa jo v razmaku 50 cm. Sorta je izredno nezahtevna, odporna na različne bolezni, lahko pa jo gojimo tudi v loncih. Je samooprašna. 




nedelja, 22. september 2013

Jablane

Star pregovor pravi: Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran! 
Verjetno je jabolko med najbolj priljubljenimi in najpogosteje uživanimi sadeži pri nas. In prav je tako. Je izredno nizkokaloričen, vsebuje veliko vlaknin, ki pripomorejo k boljši prebavi. Vsebuje veliko antioksidantov, ki pripomorejo pri zaviranju staranja, vrsto flavonoidov, ki so prisotni samo v jabolkih in v procesu menopavze pomagajo pri preprečevanju osteoporoze. Znižujejo tudi holesterol!

Torej, ste danes že ugriznili v jabolko?
V naših vrtnih centrih imamo naprodaj kar nekaj različnih sort jablan, katere so odporne na različne bolezni in s tem omogočajo ekološko pridelavo plodov.

Prva taka sorta je sorta Karneval


Plod je prepoznaven po rdečih in rumenih prižah. Je na škrlup odporna sorta in dokaj odporna tudi na pepelasto plesen.
Je križanec med sorto: Vanda in Cripps Pink
Dobro ga oprašijo sorte Topaz in Pinova.
Rast je bolj zbita in pokončna.
Zori v začetku oktobra.
Meso je sočno in aromatično.
Spada med robustne in odporne sorte in je tako primeren za ekološko pridelavo.

Sorta Sirius





Sirius je križanec sort Zlati delišes in Topaz. Združuje najboljše lastnosti obeh sort in se kot nova sorta predvsem odlikuje po odpornosti in dobremu okusu. Plod je sočen, sladek in zelo aromatičen.
Sorto odlikuje tudi dobra in redna rodnost, brez težav ga skladiščimo do aprila.
Zori v sredini oktobra.
Plod je zlato rumene barve, na strani obsijani s soncem prehaja v oranžno.
Sorta je odporna na jablanov škrlup in pepelasto plesen.

Rubinola


Rubinola je križanec sort Prima in Rubin. Okus ploda je sladko kisel in zelo prijetne arome.
Sorta je bujne rasti. Ker veje rade golijo je potrebno veje upogibati, da izboljšamo rodnost.
Zori v prvih dneh septembra.
Je odporna na jablanov škrlup in tako primerna za ekološko uporabo.

Solaris


Solaris je sorta šibke in počasne rasti in je tako primeren za manjše vrtove. Spada med sorte odporne na jablanov škrlup.
Solaris obiramo oktobra, vendar mora odležati do decembra, kar pomeni, da ga konzumiramo kot zimsko jabolko od decembra do marca.
Plod ima sočen sladko kisel okus.

Mars



Mars je robustna in na škrlup odporna sorta. Primerna je za ekološko pridelavo na višjih nadmorskih višinah.
Je medvrstni križanec (Jolanda in Rubin) × (Dukat in Rubin)
Sorta zori v začetku oktobra.
Okus je sladek, sočen in ima dobro aromo.
Pridelek je reden.
Je odporna sorta na jablanov škrlup in rahlo občutljiva na pepelasto plesen.

Merkur


Je zelo zdrave rasti. Spada med odporne sorte na jablanov škrlup.
Je križanec sort Topaz in Rajka.
Zori prvo dekado septembra.
Rodnost je redna, vsako leto.
Sorto shranjujemo v lesenih gajbicah brez hlajenja do marca.
Okus je sladko kisel, z trdo konsistenco.
Sorta je odporna na škrlup in pepelasto plesen.


Jablane odporne na škrlup in hrušev ožig – ognjevko

Sorta Rebella



Rebella sodi med vsesplošno odporne sorte za domačo pridelavo, kot tudi v komercialno proizvodnjo. Uporablja se jo kot desertno jabolko.
Je križanec sort Zlati delišes in Remo.
Dobri opraševalci so Zlati delišes, Idared, Pinova, Reanda, Rewena, James Grieve.
Obiramo jo v sredini septembra in jo skladiščimo do decembra.
Meso je sladko in sočno z dobro izraženo aromo.
Pridelek na drevo je reden in dokaj obilen.
Plodovi se skladiščijo do zime v hladni kleti.
Sorta je odporna na škrlup, pepelasto plesen, rdečega pajka in bakterijski listni ožig.
Les je odporen na nizke zimske temperature.

Rewena


Rewena je vsesplošno odporna sorta. Primerna za svežo porabo kot za plantažno gojenje in predelavo v sokove.
Je križanec med Koksovo oranžno reneto in Oldenburg
Dobro ga oprašijo sorte: Reglindis, Remo, Idared, Golden, Pilot in Pinova.
Obiramo jo v začetku oktobra in zdrži v dobri kleti do junija.
Je sočen in kiselkastega okusa.
Drevo zarodi zgodaj in rodi redno.
Sorta je odporna na jablanov škrlup, bakterijski listni ožig, hrušev ožig in nizke zimske temperature.

Reglindis


Je na škrlup in hrušev ožig odporna zgodnje jesenska sorta za manjše vrtove in travniške sadovnjake.
Dobri opraševalci so: Pinova, Reanda, Retina, Remo in Rewena.
Zori v začetku septembra. Plodovi ne zorijo enakomerno, zato so potrebna naknadna obiranja.
Je sočno, sladko in okusno jabolko z dobro aromo. Primerna za proizvodnjo sokov.
Rodnost ni vedno redna, zarodi zgodaj.
Je na škrlup odporna sorta, prav tako an rdečo sadno pršico, rahlo občutljiva an pepelasto plesen in hrušev ožig. Odporna an jablanov rak. Priporoča se jo za sajenje v kraje dovzetne za zimsko pozebo.


Stebraste jablane:

Pompink



Sorta je vitalna in robustne rasti. Uvrščamo jo v skupino stebrasto rastočih sort, ki so primerne za manjše vrtove, posode in sadne žive meje.
Je križanec med sortami Obelisk-flamenco in Topaz
Dobri opraševalci so: Pomforyou in Pomredrobust
Čas obiranja je konec septembra in se skladišči v hladnem prostoru do marca.
Cepljena je na srednje močno podlago MM 111, da drevo ne ostane prenizko. 
Na podlagi MM111 zraste od 3-3,5 m.
Meso je sočno in aromatično, po okusu podobno elstarju.
Rodnost je zgodnja in redna.
Sorta ni odporna na škrlup in hrušev ožig. Prav tako jo rade napadejo uši.


Jablane z rdečim mesom:


Vitalstar



Vitalstar je sorta z rdečim mesom in rdečo kožico. Cvetovi so rdeče - vijolični.
Zori v sredini oktobra, rodnost je velika.
Plod je velikosti sorte Elstar, sladko kislega okusa.
Rast drevesa je pokončna.
Sorta je tolerantna na jablanov škrlup.
Uporablja se za sokove, kot suho sadje, za štrudlje in peciva.

Redlove Sirena




Plod, ki ima 95% rdečega mesa, je po okusu podoben sorti 'Elstar'. Zori konec avgusta in septembra, jabolko je osvežujoče kiselkasto in ne postane kašasto. Plodove lahko skladiščimo do konca septembra. To je počasi rastoča, zelo rodna sorta.

Redlove Circe



Debelo, čvrsto, sladko in sočno poletno jabolko, ki ga odlikuje dišeča aroma, ima 80% rdečega mesa. Za razliko od prejšnje sorte raste srednje do bujno. Plodovi dozorijo po 20. avgustu, shranjujemo jih do konca septembra. Sorta je izjemno rodna.

Redlove Calypso



Manjši do srednje debeli rahlo sploščeni plodovi imajo 70% rdečega mesa. To je do sedaj najbolj aromatična sorta v seriji Redlove®. Žlahtnitelj jo po kvaliteti ploda primerja s sorto 'Koksova oranžna reneta'. Z obiranjem pričnemo konec septembra, v skladišču se jabolka ohranijo do januarja. Značilne arome se razvijejo dva do tri tedne po obiranju.
Drevo raste počasi do srednje bujno. 

Redlove Era


Srednje debeli okrogli plodovi imajo do 95% temno rdečega, izjemno sočnega mesa. Kisline in sladkorji so v jabolku dokaj izenačeni, zato bo sorta všeč prav vsakomur. Z obiranjem pričnemo med 10. in 20. septembrom. Jabolka se ohranijo v domači kleti vse do božiča.
Za sorto je značilna počasna rast drevesa in izjemna rodnost.  

Redlove Odysso


V seriji Redlove® ima ta nova sorta najslajši okus. Sodi med pozne, saj plodovi dozorijo na začetku oktobra. Skladiščimo pa jih lahko do februarja.

Tako kot vse ostale sorte je tudi 'Odysso' odporna na škrlup.


Zvezdasto jabolko – Apistar

Sorta Apistar ali zvezdasto jabolko je namenjeno dekoraciji, hkrati pa je tudi užiten.
Cveti aprila do maja. Cvetovi so beli z rožnato sredico. Je dobra opraševalna sorta za ostale jablane.
Obiramo ga oktobra. Plodovi se obdržijo do februarja. Zvezdast videz pridobi cca. dva tedna pred dozorenjem.
Okus je sladko kisel in ni aromatičen. Spominja na sorto Idared.
Drevo raste z dolgimi poganjki do 1,5 m, ki se pod težo plodov upognejo.
Podlaga za cepljenje se uporablja M9.
Odporen je na škrlup, pepelasto plesen in jablanov rak.
Rodnost je obilna.



Za konec še kratka obrazložitev:

Jablanov škrlup je najpogostejša bolezen občutljivih sort jablan. Po olistanju se kaže na mladih listih kot črno-zelenkasta pega. Če je vreme vlažno, se pege večajo in množijo. Gliva okuži tudi plodove, v obliki peg in razpok, ki kasneje oplutenijo. Taki plodovi niso uporabni in pogosto tudi gnijejo.

Bakterijski hrušev ožig povzroči lahko propad dreves še isto leto. Za omenjeno bolezen ni sredstev. Se zelo hitro širi in prezimi na gostiteljskih rastlinah. Gostiteljske rastline so vse sadne vrste iz skupine rožnic, kot so jablane hruške, glog, ognjeni trn, panešplja, šmarna hrušica, kutina in japonska kutina. Koščičasto sadje naj bi bilo bolj odporno.

Posebnost so tudi na stebraste sorte jablan, katere se sadi na manjše površine, sadne žive meje, in posode.


Podlage za cepljenje jablan iz ponudbe so: M9, M26, P14, MM111
M 9 je šibka podlaga, drevo pustimo rasti 2,5 - 3,0 m,  razdalja sajenja med drevesi 0,5-1,5 m, drevesa potrebujejo količek ali žično oporo cello življensko dobo.
M 26 srednje močna podlaga, drevo pustimo rasti do 3 m;   razdalja sajenja med drevesi 1-5m, drevo potrebuje oporo samo prvi dve leti
P 14 nekoliko bujnejša podlaga od M 26, obarvanost plodov je boljša kot na podlagi M 9
MM 111 srednje močna podlaga, drevo pustimo rasti 4 - 5 m, razdalja sajenja med drevesi 3,5 - 4 m, drevo potrebuje oporo samo prvi dve leti.