Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


torek, 26. november 2013

Božični običaj ... s čisto vestjo


Božično drevo je prav gotovo vez in središče prijetnih družinskih običajev. Izbira naravnega božičnega drevesa daje prijeten vonj in pravo božično vzdušje. 


In to brez slabe vesti, saj ...
- božična drevesa proizvajajo kisik CO2 od 8 do 12 let
- božično drevo je biološko razgradljivo
- božično drevo prinese v naš dom vonj narave
- nasadi božičnih drevesc preprečujejo erozijo in ščitijo tla pred izsuševanjem
- nasadi božičnih dreves so naravno zatočišče divjih živali
- pri proizvodnji božičnih dreves se v naravo spusti le 8% CO2 v primerjavi s proizvodnjo umetnih božičnih dreves





Božične smrekice, sorta Abies Nordmanniana so najbolj priljubljene smrekice v Evropi za dekoriranje prihajajočih praznikov. Njihova prednost je izredno dolga obstojnost (iglice se ne obletavajo tako kot pri navadni smreki), imajo mehke in dolge iglice, prijeten naraven vonj, so sivo zelene barve, ter enakomerne in polne rasti.
V naših vrtnih centrih so na voljo v dveh velikostih in sicer višine od 175 do 225 cm, ter od 130 do 170 cm.



Nasvet:
Da pri rezanem božičnem drevescu iglice ne bodo odpadale, sta nujna predvsem dva ukrepa:
- spodnji del stebla, ki bo v podstavku v vodi, obsekamo, da pridemo do živega lesa in bo jelka tako lahko črpala vodo
- v podstavek nalijemo vodo in pazimo, da je je vedno nekaj v podstavku.

ponedeljek, 25. november 2013

Ameriška brusnica - Vaccinium macrocarpon


Ameriška brusnica je nizek zimzelen grmiček s plazečimi poganjki, ki zrastejo v dlžino od 30 do 100 cm. Za uspešno rast potrebuje kislo in vlažno prst. Stebla so tanka in delno olesenela, imajo majhne zimzelene liste, cvetovi pa so temno škrlatni.




Ameriška brusnica obdrži liste tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti sneg. Plodovi so sprva beli, ko dozorijo, pa so živo rdeči. So užitni in imajo kisel okus. 


Obiranje brusnic poteka jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno je to konec septembra ali v začetku oktobra.

Si predstavljate tak nasad obrati ročno??
Nasad "zalijejo" z vodo
Plodovi plavajo na vodi ...
in nasad je obran
Zreli plodovi Ameriške brusnice vsebujejo zelo veliko vitamina C, vlaknine, magnezij, ... Uporabljajo se za zdravljenje vnetij sečevodov, imajo potencialno ugoden učinek na kardiovaskularni in imunski sistem, ščitile naj bi celo pred rakom prostate.

Uporaba: Plodove lahko uživamo sveže ali posušene, kot dodatek k jogurtu ali muslijem. Primerni so tudi za kuhanje sokov ali marmelade.
 
Recept:
Brusnični liker; 500 g brusnic, 1 l domačega žganja, 300 g rjavega sladkorja, 1 vanilijev strok in 1 cimetove paličice. Vse sestavine stresemo v posodo, katero lahko tesno zapremo. Pustimo »počivati« 6 tednov, vmes parkrat pretresemo, da se vse dobro premeša.

Rastline so naprodaj tudi v naših vrtnih centrih!



petek, 22. november 2013

Božična zvezda

Naj tokrat govorijo fotografije ...





















Različne barve in velikosti božičnih zvezd so naprodaj tudi v naših vrtnih centrih - sicer niso dekorirane kot so na zgornjih fotografijah - vendar pa ti našim spretnih cvetličarkam ne predstavlja problema in vam jo poljubno zdekorirajo!
Vabljeni!

ponedeljek, 18. november 2013

Jesensko pospravljanje v vrtnih centrih Vrtko

Topla jesen nam omogoča, da lahko še vedno urejamo vrtove, zasajamo drevesa, jagodičeve, ...
V ta namen Vam v vrtnih centrih Vrtko nudimo nakup jablan RedLove in jagodičevja Fourberries z 10% popustom, pri nakupu ostalega sadnega drevja pa prejmete paket čebulic.
Vabljeni v Vrtko!


četrtek, 14. november 2013

Kivi - zakladnica vitaminov

Majhen sadež, prava zakladnica vitaminov prvotno izhaja iz Kitajske, kjer so ga imenovali kitajska kosmulja. V začetku 20 stoletja so rastlino naselili tudi na Novo Zelandijo in ker je po obliki, barvi in kosmati lupini malce spominjal na majhnega ptiča kiwija, se je to ime ohranilo vse do danes. Prvotni plodovi so bili ovalne oblike v velikosti kokošjega jajca, z zelenim mesom in črnimi, drobnimi, ter užitnimi semeni. Z leti so s križanjem vzgojili nove sorte; brez kosmate lupine, z rdečim ali rumenim mesom, različnih velikosti, ....
Glede na to, da kivi v naši klimi prezimi in bogato obrodi, je postal priljubljen sadež domačih vrtov. V času poletne vročine in pri oblikovanju / debeljenju plodov ga je potrebno zalivati in gnojiti z vodotopnim gnojilom za plod Flory vita. Prve plodove lahko obiramo že na 3 do 4 letnih rastlinah. 

Sajenje:
Sadiko, posajeno v lonec lahko sadimo od pomladi do jeseni, saj ima že razvit koreninski sistem. Posadimo jo na sončno mesto, pred tem pa ji je potrebno zagotoviti močno oporo. Kivi ima rad vlažno prst, vendar morajo biti tla dobro odcedna.
Nekatere sorte kivijev so dvodomne rastline, kar pomeni, da je potrebno zasaditi moško in žensko rastlino. Ženske rastline sadimo v razmaku 200 - 300 cm, moško rastlino pa lahko posadimo tudi bližje, morda celo med dve ženski sadiki. V večjih nasadih bo zadostovala 1 moška sadike za 5 ženskih sadik.
Izkopljemo luknjo, ki naj bo 2x večja kot je prvotna koreninska gruda v loncu. Rastlino previdno vzamemo iz lonca, ter pazljivo zrahljamo spodnje korenine (odstranimo cca. 1 cm zemlje s korenin). Ker je kivi zelo "žejna" rastlina v poletnih mesecih je izbira lege zelo pomembna - ne sadimo ga pod napušče, krošnje, ...

Obrezovanje in oblikovanje:
Rastlino obrezujemo zgodaj pomladi, ko rastlina še "spi", sicer se odrezano mesto začne solziti in rastlina izgublja dragoceno moč. Vsako leto obrežemo pribljižno tretjino rasti preteklega leta.

Rastline, mlajše od 3 let lažje "oblikujemo" v željeno formo.



1. Sadiko posadimo cca. 50 cm od zidu in jo speljemo oz. privežemo na oporo na zidu. V osnovi pustimo 3 - 5 poganjkov, katere "razpostremo" po opori na zidu in tako zazelenimo zid, si naredimo senco (v obliki brajde, ...). 
Rastline sadimo na razdalji 150 - 200 cm.

2.  Za pokončno vzgojo na glavnem steblu potrebujemo močno oporo (kol), ki naj bo dolg vsaj 250 cm. 
Razdalja med rastlinami naj bo 100 - 150 cm.

Obrezovanje (prikazano na zgornji sliki):
1. Skrajšamo stranske poganjke na dolžino cca. 40 - 60 cm. Na teh vejah bodo plodovi.
2. Stare veje, ki so že obrodile skrajšano na dolžino cca. 5 cm in s tem vzpodbudimo nove poganjke
3. Nove, mlade veje skrajšamo na dolžino cca. 30 cm
4. Vsake 3 do 4 leta glavne veje močno skrajšamo (20% - 30%) in s tem rastlino pomladimo. Pri takem posegu včasih rastlina požene nove spodnje poganjke, ki prevzamejo vodilno vlogo!


Pa še spisek najbolj pogostih sort s kratkimi opisi ...


1. Actidinia deliciosa HAYWARD - ženska rastlina z debelimi in podolgovatimi plodovi. Rodi zelo obilno in je zelo bujne rasti. Plodove obiramo oktobra in novembra meseca, dozorevajo in se omedijo v hladni kleti.




2.  Actidinia arguta WEIKI (bavarski kivi brez dlačic) je ženska rastlina, plodovi pa obiramo sredini oktobra. Posebnost sorte je, da so plodovi brez dlačic, veliki cca. 2 cm in jih ni potrebno lupiti. Je izredno odporna sorta na mraz, saj prenese temperature pod -30°C. Rastlina obrodi v polni rodnosti (to je pri starosti 3 let) do 5 kg plodov / na sadiko.



3.  Actidinia arguta KEN'S RED; posebnost sorte je prav gotovo rdeče vijoličen plod, katerega lahko zaužijemo s kožo. Plodove so veliki cca. 3 -4 cm in jih obiramo v septembru in oktobru. Polno rodnost doseže, ko je rastlina stara 3 - 4 leta. Plodovi so zelo sočni in aromatični! Rastlina je odporna na nizke temperature, saj prenese mraz do -25°C. Rastlina potrebuje opraševalca!




4.  Actidinia arguta ISSAI - še ena sorta drobnoplodnega, brezdlakavega in izredno odpornega kivija. Zelo aromatične plodove obiramo v začetku oktobra. Plodovi so zelene barve. Sorta je samooplodna!



 5.  Actidinia purpurna SADOWA - Plodovi so znotraj in zunaj škrlatno rdeče obarvani, sočni in aromatični. Veliki so približno 3,5 x 2,5 cm. Sorta rodi po 3. do 4. letu. Pridelek pa obilen in reden. Plodove obiramo od septembra do oktobra. Sorta potrebuje opraševalca, najbolj primeren je kivi Maskulino.Sorta je odporna na nizke temperature (-28°C).



  6.  Actidinia deliciosa JENNY - samooplodni kivi, z malo drobnejšimi plodovi kot standardni kivi. Plodovi so zelo aromatični, obiramo pa jih konec oktobra. Sorta je odporna na nizke temperature (-20°C). SORTA NE POTREBUJE OPRAŠEVALCA!





7.  Actidinia chinensis Hongyang -  sorta s prav posebnimi plodovi - meso okrog stržena je rdeče barve, ostalo pa zlato rumene barve. Spominja na sonce, zato ga imenujejo tudi rdeče sonce. Podolgovati plodovi so po velikosti in teži primerljivi s klasičnimi kiviji (teža ploda je med 95 in 150 g), obiramo pa jih v začetku novembra.


8.  Actidinia SOLO - prva samooplodna sorta! Plodove, ki so srednje veliki in odličnega okusa, obiramo konec oktobra in v začetku novembra. Rastlina redno in bogato obrodi.

9. Na koncu pa vam predstavim še moške predstavnike kivijev: Maskulino, Atlas in Tumori.
Kivi Maskulino je primeren kot opraševalec za vse sorte Actinidia Arguta. Je odporen na nizke temperature! Cvetenje se idealno ujame s cvetenjem Arguto sort. 


Sorti moškega kivija Atlas in Tumori cvetita s kremasto belimi cvetovi v mesecu maju in juniju, ter sta primerna opraševalca za vse sorte kivija. Ena sadika lahko opraši več ženskih rastlin.