Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


ponedeljek, 21. september 2015

Kostanj

Jesen je čas, ko zadiši po pečenem kostanju. Večina se nas ponj odpravi v gozdove.


Pri kostanju so uporabni vsi deli drevesa. Les je zelo trajen in se uporablja v gradbeništvu, za različne oporne kole, drogove za električno napeljavo... Iz njega pridobivajo tudi tanine.
Čaj iz kostanjevih lupin lajša črevesne težave. Poparki in prevretki iz listov zdravijo dihalne in želodčne bolezni. Pripravki iz surovih plodov lajšajo revmatične bolečine in pomagajo pri težavah s krčnimi žilami. Zelo je cenjen pri čebelarjih, saj daje odlično pašo.

Plodovi kostanja vsebujejo predvsem škrob in imajo visoko energetsko vrednost. Lahko ga uporabimo kot nadomestek za krompir ali krušno moko. Ker ne vsebuje glutena, je primeren tudi za ljudi s celiakijo. Vsebuje visok odstotek vlaknin, približno štiri odstotke beljakovin in manj kot dva odstotka maščob. Bogat je z vitamini B kompleksa. Vsebuje veliko kalija, kalcija, železa, fosforja in magnezija.

V preteklosti je bil v sredozemskih deželah in v srednji Evropi pomemben prehranski vir kmečkega prebivalstva. Uporabljali so ga na različne načine: pečenega, kuhanega, čaj iz listja, iz praženih posušenih plodov so pripravljali kavni nadomestek. Z njim so ponekod krmili tudi prašiče.

Iz kuhanih in olupljenih plodov lahko pripravimo odlično kostanjevo kremo, ki je lahko zamenjava za čokoladne namaze.



Kostanj si lahko posadimo tudi na vrtu, vendar mu namenimo nekoliko več prostora (vsaj 30 do 40 m²). Sadimo ga vsaj 4 m od meje.



Kostanj je razmeroma zahtevno drevo. Uspeva v večjem delu Slovenije saj je prilagojen sredozemskemu in zmerno celinskemu podnebju do nadmorske višine 700 do 800 metrov. Pozimi prenese temperature do -26° C. Zaradi poznega cvetenja ni posebno občutljiv na spomladanske pozebe. Prevelika in dolgotrajna poletna vročina (nad 37°C) lahko zavre razvoj plodov v ježici.

Za kostanj so primerna predvsem globoka humusna tla s kislo reakcijo. Optimalen pH je med 4,5 in 5,5. Ob sajenju dodamo dobro uležan hlevski gnoj  in nekoliko kisle šote. Le-to lahko nadomestimo z zemljo iz kostanjevega gozda. Taka prst vsebuje tudi simbiotske glive, ki pomagajo mladi rastlini črpati vodo in hranilne snovi iz tal ter pospešujejo rast novih korenin.
Sadiko ob sajenju zavarujemo tudi pred voluharjem in srnjadjo.



Za sajenje so najbolj zanimivi maroni ali debeloplodni kostanj. Zanje so značilni veliki plodovi; v kilogramu jih je največ 80. V ježici sta navadno največ dva normalno razvita plodova z rjavo do rdečo ali skoraj črno lupino. Mesto, kjer je plod priraščen na ježico, je zelo veliko. Kožica, ki obdaja jedro, je tanka in se lepo lupi. Predvsem v nasadih je za boljšo oplodnjo  priporočljivo sajenje več sort. 


Bouche de Betizac je zelo kakovostna sorta. Drevo je bujno z razprostrto krošnjo in potrebuje vsaj 40 m². Zarodi kmalu po sajenju, rodi redno in obilno. V ježici sta običajno dva normalno razvita zelo velika ploda. Posamezen plod tehta okrog 16 g, kar pomeni da je v kilogramu 63 plodov. Lupina je atraktivne temno rdečkaste kostanjeve barve in rahlo prižasta. Seme je ovito s tanko kožico, ki se lepo lupi.



Tekst je povzet po člankih dr. Anite Solar

Ni komentarjev:

Objavite komentar