Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


petek, 17. april 2015

Rododendroni in azaleje - pomladno razkošje barv

Rododendroni, azaleje (slov. sleči), kamelije in številne druge kisloljubne grmovnice postajajo v naših vrtovih čedalje bolj priljubljene okrasne rastline. Po okrasni vrednosti so zelo cenjene, žal pa je z njihovim gojenjem povezanih kar nekaj težav, ki jih moramo poznati, še preden rastline kupimo in posadimo. Te rastline rastejo tudi v naravi samo v kislih tleh, kjer matična kamnina največkrat ni apnenčasta. Rododendroni in kamelije imajo podobne zahteve glede tal in lege. V naravi rastejo kot gozdna podrast v senci večjih dreves, v kislih, humusno bogatih, odcednih, hranilno bogatih in konstantno zmerno vlažnih tleh. So grmovnice in tudi manjša drevesa praviloma mešanih gozdov, kjer jeseni tla pokrije odpadlo listje. Odpadlo listje jim ščiti tla pred zmrzovanjem in izsušitvijo, visoka drevesa pa jih varujejo pred mrzlimi vetrovi in zimskim soncem, zaradi česar bi se lahko posušili.Te zahteve moramo pri zasaditvi upoštevati, saj je večina vrst vedno zelenih in z velikostjo listov tudi pojema odpornost zoper mraz. 

Rhododendron sp. L., rododendron, sleč

Je obsežen rod s številnimi vrstami in sortami. Razširjen je po vzhodni in jugovzhodni Aziji, Himalaji, Kavkazu in Alpah. Delimo jih na:
·      botanične rododendrone - to so prosto rastoči grmi v naravi in njihove sorte



·      rododendronove križance, ki so vedno zeleni in jih delimo na velikolistne močno rastoče, visoke od 2 – 5 m in šibkorastoče, ki zrastejo od 0,3 do 1.2 m. Le-ti imajo majhne liste.





·      azaleje, ki so večinoma listopadne z atraktivnimi jesenskimi barvami od rdeče, rjave do oranžne. Poznamo tudi vedno zelene – japonske azaleje (Azalea japonica). Vse gojimo zaradi čudovitega cvetenja v  maju in juniju.



Vedno zeleni rododendronovi križanci imajo zvončaste cvetove v socvetju z  največkrat deset prašniki in različno obarvanimi pegami v grlu cveta. Cvetovi so lahko beli, rumeni, rožnati, rdeči, vijolični in modro vijolični barvi. Azaleje imajo  lijakaste cvetove s petimi ali šestimi prašniki. Barva cvetov je lahko bela, rumena, oranžna, rdeča, rožnata in vijolična. Sadimo jih v zavetno lego, varno pred vetrovi in dopoldanskim soncem. Glede vrst in sort se ob nakupu posvetujemo z vrtnarji ali svetovalci. Sadimo jih v združbi večjih dreves (bori in hrasti), skupaj s trajnicami (Geranium, Tiarella) in vresovkami.


Talne zahteve in spreminjanje reakcije tal – zakisovanje in priprava rastišča

Tla so življenski prostor korenin, te pa so najpomembnejši del rastline. Neustrezna tla so poleg neustrezne lege in oskrbe razlog za propad rastlin. Ko govorimo o kisloljubih rastlinah, je pomembno, da znamo tla pravilno pripraviti. Te rastline potrebujejo kisla do močno kisla tla. V alkalnih ali bazičnih tleh, na kar vpliva apnenčasta matična podlaga, z vrednostjo pH 7,2 in več, se kot posledica pojavlja listna bledica (klorozaali listna bledica).



Železo in še nekateri drugi mikroelementi v alkalnih tleh niso v dostopni obliki in so tem rastlinam  nedosegljivi, četudi jih je v tleh dovolj. Železo je nujno potreben za sintezo listnega zelenila – klorofila. Tako je zmanjšana fotosinteza, slabši cvetni nastavek, slaba rast korenin in posledično propadanje rastline. Okoli hiš predstavljajo problem gradbeni ostanki in apnenčasta tla. Reakcijo tal lahko izmerimo s hitrimi pH testi.

Ustrezno kisla tla pripravimo s Terra vita specialnim substratom za rododendrone, ki ga lahko mešamo s šoto in manjšim delom igličevke, nabrane v gozdu. S tem pospešimo mikrobno aktivnost tal. Vendar ne pretiravajmo z njenim nabiranjem, saj s tem uničujemo gozdni ekosistem. Dovolj je lopata ali dve kislih tal z gozda v sadilno jamo poleg kupljenega substrata. Širina in dolžina izkopa naj bo v sorazmerju s končnim obsegom grmovnice, globina do 40 cm. Tu se bo s časom lahko normalno razvil koreninski sistem. Glede predvidene razrasti izbrane grmovnice, se ob nakupu posvetujmo z vrtnarji. Če so obstoječa tla alkalna in obstaja nevarnost razkisanja, lahko steno, ne pa tudi dna izkopa ovijemo z debelejšo folijo. V primeru neodcednih tal uredimo drenažne cevi in jih napolnimo s peskom. Na dno izkopa posujemo grobo mleti kremenčev pesek. Jamo napolnimo s pripravljenim substratom. Višina nasutja naj bo približno 10 cm nad nivojem tal. Posajeno rastlino rahlo pritisnemo in izdatno zalijemo.          

Oskrba kisloljubnih rastlin

Za zastirko po zasaditvi uporabljamo hrastovo in bukovo listje pomešano z borovimi iglicami, kar tudi zelo pripomore k vzdrževanju in zakisovanju tal. Uporabimo lahko tudi lubje iglavcev, ki ga razporedimo okoli rastlin vsaj 5 cm na debelo.
Zastirka vzdržuje talno vlago, ovira rast plevelov in izboljšuje strukturo tal. Pozimi ščiti tla pred zmrzovanjem. Korenine omenjenih rastlin se največkrat razraščajo tik pod površino tal.

Kisloljubne rastline zalivamo z mehko vodo – deževnico, ki ne vsebuje raztopljenega kalcija, saj nam ta razkisuje tla.
Za gnojenje in dognojevanje uporabljamo specialno gnojilo za kisloljubne rastline.



Omenili smo rododendrone in azaleje. Na podoben način zasadimo tudi ostale kisloljubne rastline kot so: pieris (Pieris japonica), ameriške borovnice in brusnice (Vaccinium sp.), spomladanska resa (Erica sp.) in jesenska vresa (Calluna vulgaris).


Tekst in slike: Primož Brezovec

Ni komentarjev:

Objavite komentar