Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


petek, 13. marec 2015

Pepino (Solanum muricatum)

Je manj znano sadje in je avtohtono v južni Ameriki. Plodovi so zeleni, ko pa dozorijo postanejo rumeni z vzdolžnimi lisami vijoličaste barve. Sadeži pepina imajo okroglo ali jajčasto obliko in so težki do 400 g, plod je podoben meloni, je zelo sočen, sladek, aromatičen in osvežujoč, z okusom melone in hruške.




Pepino raste v obliki grma in doseže višino cca 1 meter. V Evropo so ga prinesli v 18 stol. Ime pepino v prevodu pomeni solatna kumarica. V Angliji mu pravijo melon shrub,  kar v prevodu pomeni melonovec, ker okus spominja na melono.

Pepino lahko gojimo na vrtu kot enoletno rastlino, lahko jo posadimo v korita ali lonce in jo prezimimo v hladnejšem prostoru, da rastlina pozimi počiva. Najbolje je izbrati 40 L lonce in jih napolniti z hranljivo zemljo, kompostom in dodajati tedensko gnojilo za plodovke.

V kolikor se odločimo pepino gojiti kot trajnico, ga prezimimo v prostoru, ki je svetel in temperatura ne pade pod 15°C. Iz te rastline lahko spomladi tudi odrežemo potaknjence.

Pepino sadimo v rodovitno zemljo in jo pognojimo enako kot za paradižnik. Uporabimo gnojila z manj dušika in več kalija. Občutljiv je na daljše pomanjkanje vlage v tleh, zato je redno namakanje in zastiranje z zastirko obvezno. Ima plitev koreninski sistem.

Razmnožujemo ga lahko iz semena. Seme posejemo v marcu in vzdržujemo stalno vlažnost substrata,.Semena kalijo pri 20°C. Kalitev navadno traja 7 – 10 dni. Sejančke nato prepikiramo v lončke premera 9 – 12 cm. Najbolj razširjeno je razmnoževanje s potaknjenci.

Pepino uvrščamo v družino razhudnikovk. V to skupino spadajo: krompir, paradižnik, paprika… Ker je del iste družine, ga napadajo enake bolezni in škodljivci kot paradižnik. To so krompirjeva plesen, bela muha itd. Večinoma škropljenje tu ni potrebno.

Cvetovi so vijolični. Obiramo ga poleti, 3 do 4 mesece po sajenju. 

Sadeže uživamo sveže, jih prepolovimo in pojemo kar iz skorje. Okus mu izboljšamo, če jih polijemo z limoninim sokom. Uporabni so za pripravo predjedi, skupaj  z ribami, za sadne kupe ali kot sestavina sadnih in mešanih solat. Plod vsebuje veliko vitamina C. Imel naj bi številne učinkovine, ki naj bi pomagale pri revmatskih obolenjih, bronhitisu in raznih kožnih obolenjih.

Plodove pepina lahko tudi vložimo, kot samostojno ali skupaj z drugim tropskim sadjem.

Plodove pepina skladiščimo v hladilniku ali vlažnem hladnem prostoru, kjer zdržijo do 6 tednov.

Sadiko posadimo na prosto ali v posodo v mesecu maju. Rastlino privezujemo na oporo ali pustimo da se preveša. Taka je lahko lep okras balkona. Odstranjujemo stranske poganjke in zalistnike podobno kot pri paradižniku, po potrebi zalivamo in dognojujemo.

Sadike pepina boste to pomlad lahko kupili v naših vrnih centrih na Vodnikovi in na Kalcah pri Logatcu in spletni trgovini Flora express ter pri vašem vrtnarju.

Avtor teksta: Primož Brezovec

Ni komentarjev:

Objavite komentar