Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


ponedeljek, 09. marec 2015

Paprika, jajčevec, kumare

Paprika 


Ker paprika ne prenaša pogostega sajenja na isto mesto se potrudimo, da jo na isto mesto sadimo šele po štirih letih. Za uspešno gojenje je važno, da izberemo odcedna, dobro gnojena tla, ki se hitro ogrevajo in so primerno obdelana.

Za presajanje na prosto ali v zavarovane prostore  so primerne dobro razvite sadike s 6 - 8 listi. Sadimo jih na razdaljo 60 - 70 cm med vrstami in 30 - 50 cm v vrsti. Večji in zgodnejši pridelek dosežemo, če tla zastiramo s slamo ali jih prekrivamo s črno folijo zaradi boljšega ogrevanja.

Zaradi relativno slabo razvitega koreninskega sistema potrebuje paprika tudi veliko vode. Posebno občutljiva je na pomanjkanje vode v zgodnjem obdobju rasti in v času nastavljanja prvih plodov. Pomanjkljiva oskrba z vodo vpliva na slabšo rast, odpadanje cvetov in mladih plodičev. Plodovi, ki ostanejo na rastlini, so zaradi pomanjkanja vode drobni in deformirani.
Tem težavam se 

Paprika je relativno tolerantana na pojav bolezni in škodljivcev. Najpogostejši škodljivci so listne uši, strune, sovke in ličinke majskega hrošča. Med boleznimi prednjačijo talne glivične bolezni, ki so pogostejše v letih z obilico padavin in veliko zračno vlažnostjo.

Dobri sosedje paprike so solate, bazilika, zelena, ognjič, drobnjak, kapucinka.

Slabi sosedje so stročnice (fižol, grah, soja,...), jajčevec, paradižnik, krompir.


Jajčevec 

Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika in paprike.

Za visok in kakovosten pridelek je potrebno zemljišče dobro pognojiti. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo več dušika in kalija. Priporoča se globoka obdelava ter kakovostna priprava zemlje. Sadike sadimo na razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 50 - 60 cm  v vrsti. Rastline jajčevca redno dognojujemo in po potrebi namakamo. Dobra oskrba z vodo je pomembna predvsem v času cvetenja  in formiranju prvih plodov. Zaradi pomanjkanja vode odpadajo cvetovi in plodiči, slabše se razvijejo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni. V primeru, da ne uporabljamo zastirke (slama, pokošena trava, folija,...) redno odstranjujemo plevel. V zavarovanih prostorih lahko močnejše razvite rastline vršičkamo in tako uravnavamo rast ter oblikujemo grmičasto obliko. S tem dosežemo, da se plodovi hitreje in lepše razvijejo. Obiramo plodove, ki so lepo obarvani in imajo napeto in bleščečo kožo. Stari plodovi so ponavadi grenki in neokusni.

Dobri sosedje jajčevca so grah, fižol, zelje, bob, žametnica, ognjič in kapucinka.

Slabi sosedje so sorodne vrste iz družine razhudnikov krompir in paradižnik.

Najpogostejši škodljivci so koloradski hrošč, uši, pršice, trips, ...

Z boleznimi jajčevec nima težav. Opazimo lahko uvelost jajčevca, sivo plesen in različne viroze.


Kumare


Kumare gojimo na opori ali na tleh, vendar je gojenje na opori primernejša odlika za vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja rastlin, oskrbe in obiranja. Sejemo ali sadimo na razmak 50 - 60 cm, ko mine nevarnost slane.

Rastline kumar se običajno zelo hitro razraščajo in za razliko od ostalih plodovk, razvijajo moške in ženske cvetove ločeno. Za razvoj cvetov in plodov pri kumarah so potrebne temperature višje od 15°C. Toplo in vlažno vreme pospešuje tvorbo ženskih cvetov.

Med rastjo redno uničujemo plevele, dognojujemo in oskrbujemo z vodo. Za uspešno rast in razvoj plodov je potrebno redno zalivanje skozi vso rastno dobo, še posebej ob začetku cvetenja. Priporoča se redno zalivanje s kapljičnim sistemom zaradi manjšega oroševanja listov ter širjenja bolezni kar v kombinaciji z gnojenjem omogoča optimalne rastne pogoje in s tem ohranja rastline v dobri kondiciji.

Plodovi kumar imajo osvežujoč okus zaradi prostih organskih kislin in eteričnih olj. Vsebujejo do 98% vode, zaradi tega je potrebno v času rasti redno zalivanje. Grenak okus ploda nastane zaradi glikozida kolesticina, ki se pojavi v plodovih zaradi previsoke ali prenizke temperature ter prevelike in premajhne vlažnosti.  V izogib omenjenim težavam se svetuje nakup sort, ki so brez grenčine in razvijajo samo ženske  cvetove (npr. sorta Bella).

V času rasti se pojavljajo pepelaste plesni. Najnevarnejša kumarna plesen je plesen bučnic. Proti njej se borimo tako, da vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, z gojenjem na opori, s škropljenjem in sajenjem odpornejših sort. Od škodljivcev se najpogosteje pojavljajo uši in v začetku sezone polži.

Dobri sosedje kumar so česen, por, čebula, bazilika, solata, stročnice,...

Slabi sosedje krompir, redkvica, buče, lubenice, melone.


Dosti težavam, se izognemo, če se odločimo za cepljene sadike. Te so bolj odporne na bolezni, sušo. Dajejo nam obilnejše pridelke. Moramo pa paziti, da jih ne sadimo pregloboko. Cepljeno mesto mora biti nekaj centimetrov nad zemljo. Pri kumarah poskrbimo tudi za oporo.


Cepljene kumare na opori; foto: Primož Brezovec

Avtor teksta: Maksimiljana Korez

Ni komentarjev:

Objavite komentar