Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


torek, 03. marec 2015

Cepljena ali sejana zelenjava?

Na zelenjavo in začimbe, ki jih pridelamo na domačem vrtu ali pa v posodah na terasi, smo prav gotovo ponosni! Potrudimo se, da jih pridelamo na naravi in nam prijazen način, vanje pa smo vložili svoj trud, znanje in prosti čas.

Rojstvo zelenjavnega vrta je lahko v katerem koli letnem času, preprečita nam ga lahko le zimska zmrzal ali sneg. Ko določimo lego, velikost vrta in poskrbimo za primerno prst, začnemo s sajenjem ustrezno izbrane zelenjave.

Kaj pa če nimamo vrta?
Dišavnice in zelenjava nam poleg uporabne vrednosti lahko tudi polepšajo okenske police ali terase. Na voljo imamo tudi t.i. patio zelenjavo, ki bogato obrodi, čeprav sodi med 'pritlikavce' v svoji vrsti. Paradižnik ali paprika, ki zrasteta samo 50 cm visoko, sta prav gotovo značilna predstavnika.


Vrtiček na balkonu, foto D. Kunstelj

Cepljena ali sejana zelenjava?
Cepljena zelenjava postaja vedno bolj priljubljena, saj je pridelek občutno večji, rastline pa so bolj odporne na razne bolezni in škodljivce.


Razlika med necepljeno sadiko levo in cepljeno desno

Sadika cepljene zelenjave je sestavljena iz dveh delov:
1. podlage - spodnji koreninski del poskrbi za odpornost rastline in bujno rast, 2. zgornjega dela – cepiča, ki predstavlja žlahtni del in nam prinaša izreden okus in kakovost plodov.
Pri cepljeni zelenjavi je zelo pomembno, da je ne posadimo pregloboko - mesto cepljenja mora biti obvezno nad zemljo!

Ravnokar cepljene sadike, foto M. Korez

NASVETI ZA USPEŠNO VZGOJO CEPLEJNE ZELENJAVE
Plodovke kot toplotno zahtevna rastlina zahtevajo visoke temperature, tako za vznik kot za rast v kasnejšem obdobju. Optimalna temperatura za gojenje plodovk je 25°C. Nižje temperature (pod 10°C) povzročajo stres, ki negativno vpliva na rast in razvoj. Podoben negativen vpliv na količino pridelka imajo previskoke temperature (nad 30°C), še posebej pri vzgoji v zavarovanih prostorih.
Za dober prijem sadik in uspeh pri gojenju je pomembno, da so sadike, ki jih sadimo, bujno rastoče, mlade, z rastočim koreninskim sistemom ter zdrave. Ostarele sadike z zavitim koreninskim sistemom, ki so vzgojene v premajhnih celicah  ali lončkih, se težje ukoreninijo ter imajo počasnejšo rast in posledično manjši in kasnejši pridelek. Sadike plodovk sadimo na prosto, ko se tla ogrejejo na 15°C.
Ker imajo plodovke velike zahteve po hranilih, osnovno gnojenje opravimo že jeseni ali spomladi pred sajenjem. V času rasti dognojujemo z uporabo organskih ali mineralih gnojil, ki vsebujejo več dušika in kalija. Uporabimo lahko tudi vodotopno gnojilo Flory vita hobby za plod.

Pri plodovkah ne smemo pozabiti na redno oskrbo z vodo, ki je v kombinaciji z drugimi dejavniki ključ do dobrega pridelka. Pomanjkljiva oskrba z vodo vpliva na slabšo rast, odpadanje cvetov in mladih plodičev. Motena je tudi oskrba rastlin s kalcijem, zato začnejo plodovi odmirati, pojavijo se deformacije listov in plodov.


PARADIŽNIK
Na prosto ga posadimo v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. V zaščiten prostor (rastlinjaki ipd.) ga lahko posadimo nekoliko prej, vendar tudi tu ne gre prehitevati, saj bodo rastline dosti lepše začele z rastjo, če jih bomo posadili v segreto zemljo. V kasnejšem obdobju je vedno manj tudi temperaturnih nihanj (noč-dan), kar izredno vpliva na rast in odpornost rastline. V izkopano jamo dodamo zrel kompost.
Razdalja sajenja: 50 - 80cm v vrsti in 80 - 100 cm med vrstami.
Način sajenja:
- paradižnik vzgojen iz semena posadimo globlje in malo poševno, saj tako požene dodatne stranske korenine, ki ga še bolj učvrstijo v tla in poskrbijo za dodatno prehrano.
- CEPLJEN paradižnik posadimo tako, da je CEPLJENO MESTO nekoliko NAD ZEMLJO, saj se v nasprotnem primeru cepljen del osamosvoji in s tem izgubi vpliv podlage.



Paradižniki v polni rodnosti, foto A. Kolenc

Po sajenju rastline zalijemo. Poskrbimo tudi za oporo (bambusovi ali leseni količki, v rastlinjakih je možno napeljati tudi vrvico okoli katere ovijamo paradižnik). V kolikor uporabimo količke, moramo paradižnik sproti privezovati.
Pustimo dva do tri poganjke, ki jim skozi celo sezono obvezno odstranjujemo zalistnike, ki izraščajo iz listnih pazduh. V glavni rastni sezoni (julij - september) se priporoča večkratno dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo več kalija ali z rastlinskimi poparki koprive in gabeza za tiste, ki ne želite dodajati mineralnih gnojil.
Ker ima paradižnik velike potrebe po vodi, je zlasti v vročih poletjih priporočljivo, da tla okoli njega obdamo z zastirko (slama, pokošena trava ipd.). Zalivamo s toplejšo prestano vodo v območje korenin – nikakor ne po listih.
Če paradižnik sadimo v zavarovane prostore (rastlinjak, montažni »dežnik«, ipd.) poskrbimo, da bo kroženje zraka čim večje. Tudi višina ogrodja naj bo čim višja. Upoštevajmo sadilne razdalje.
V mešanih posevkih so
DOBRI SOSEDJE PARADIŽNIKU: korenje, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, redkev, radič, berivka, peteršilj, solata, koruza, por, kolerabica, kapusnice, česen, nizek fižol, por, kapucinka.
SLABI SOSEDJE PARADIŽNIKA: krompir, kumare, grah.

Najpogostejše bolezni: krompirjeva (paradižnikova) plesen, siva plesen
Varstvo pred krompirjevo plesnijo: paradižnike varujmo pred mokroto. Zalivamo in škropimo s presličnim in koprivovim poparkom, škropimo s čajem iz česnovih in čebulnih olupkov dva do trikrat tedensko ob pojavu.
Varstvo pred sivo plesnijo: pojav pospešuje preobilno gnojenje, premokra tla, šibke rastline. Izbiramo bolj odporne sorte. Zalivamo s presličnim in koprivovim poparkom, česen izberemo kot vmesni posevek, uničujemo bolne rastlinske dele. Od trgovskih biotičnih pripravkov lahko uporabimo pripravke iz alg. Najbolj učinkovito je preprečevanje bolezni, saj je siva plesen šibek parazit.
Najpogostejši škodljivci: rastlinjakov ščitkar – bela muha (zlasti v zavarovanih prostorih)   
Varstvo: koristni so najezdniki in pajki, škropimo s čajem iz praproti. Od trgovskih biotičnih
pripravkov lahko uporabimo rumene lepljive plošče, škropimo s pripravki iz morskih alg ali izvlečki iz drevesa neem. Škropimo le ob močnem napadu, večkrat zapored v presledku 10 dni. 

Vabimo Vas, da prelistate naš nov katalog in prisluhnete svojim željam!
Vse rastline predstavljene v tem katalogu so BREZ GSO!!!

Sadike bodo na voljo v naših vrtnih centrih v Šiški in na Kalcah pri Logatcu ter vseh bolje založenih vrtnih centrih. po Sloveniji.
Prav tako bodo na voljo v spletni trgovini Flora Express.


Avtor teksta: Maksimiljana Korez

Ni komentarjev:

Objavite komentar