Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


ponedeljek, 09. februar 2015

Pritlikavo ali mini sadno drevje

Človek ne bi bil zadovoljen, ko ne bi vsaj malo spremenil narave ali odkril kakšno posebnost in z njo pritegnil pozornost. Pritlikavo sadje, brez skrbi, ni nikakršen grob poseg v naravne zakonitosti ali uporaba sodobnih genskih tehnologij.

Tudi v naravi se dogajajo naravne mutacije, ki so ključ do novih sort. Na ta način nastajajo z brstnimi mutacijami sorte, ki se od starševskih - matičnih rastlin povsem razlikujejo. Te nove sorte nastajajo tudi z naključnimi sejanci. Naključni sejanci so pri sadju tiste rastlinice, ki nastanejo iz pečke ali koščice. Vzgojitelji jih posadijo z namenom pridobiti povsem novo sorto, s pričakovanimi in željenimi lastnostmi.

Selekcija novih sort, foto Primož Brezovec

Postopek pridobivanja mini sort sadnega drevja

Kako poteka žlahtnenje novih sadnih sort smo si podrobno ogledali v drevesnici Jäger v Nemčiji. Gospod Bütner, vodja drevesnice Jäger,  nam je pojasnil metode, po katerih vzgaja nove sorte pritlikavih in ostalih nenavadnih sadnih sort.

Navadno to počno s setvijo velikega števila semen. Potomci spolnega ali generativnega razmnoževanja se od staršev razlikujejo po specifičnih lastnostih. Nekaj potomcev pa je povsem drugačnih. Tako nastanejo med drugim tudi pritlikave sorte, kar strokovno imenujemo nanizem ali pritlikavost.

Naključni sejančki breskve, foto Primož Brezovec

Ko dobijo to novo sorto, ki se izkaže kot pritlikava in počasi rastoča, jo cepijo na ustrezno podlago, da ohrani sorta svoje osnovne lastnosti. Cepljenje je vegetativni ali klonski način razmnoževanja rastlin. Na ta način žlahtni – cepljeni del ohrani svoje primarne lastnosti, ki se navadno ne spremenijo. Tu je pomembna seveda tudi podlaga na katero cepijo.

Kakšen obseg ta drevesa dosežejo?

Tako dobimo povsem novo sorto, ki v zelo dolgem 10 – 15 letnem obdobju doseže določeno velikost. Raste počasi in doseže obseg krošnje nekje med 1 – 2 metra višine in širine.

Marelica Aprigold

Poudarim pa naj, da se nobeno drevo po tem obdobju ne ustavi v rasti. Vse lesnate rastline vedno še nekoliko prirastejo. Podatki o končni velikosti so vedno podani za določeno obdobje in to je tisto mlado - juvenilno obdobje.

Povsem ista zakonitost velja za stebričaste in kompaktne sorte sadnega drevja.

Za ljubiteljsko in zbirateljsko pridelavo so te sorte zanimive predvsem zaradi svojih velikosti in načinov rasti. Od tega drevja resda nimamo velikega doprinosa, je pa vsekakor zanimivost, ki jo je vredno poizkusiti.

Kako 'pritlikavce' posadimo v lonce?

Pritlike sadimo lahko v večje lonce premera vsaj 80 cm. Prav toliko naj znaša tudi sama globina lonca. Za sadno drevje vemo, da potrebuje globoko zemljo, zato jih ne utesnimo v premajhne posode, ker tam kasneje ne bodo dobro uspevale.

Na dno posode natresimo grob pesek ali glinopor za drenažo. Izberimo rodovitno njivsko zemljo. Drevje v lonce posadimo po enakem receptu kot sadimo v vrt.

Pomembno je, da kasneje vsak mesec dognojujemo z 2% gnojilno raztopino z najmanjšo količino dušika in več kalija. Prav tako ne pozabimo na zadostno zalivanje, saj morajo lonci s sadnimi vrstami stati na sončni legi, kar pomeni, da se tudi lonci hitreje ogrevajo in zemlja v njih hitreje suši.

Hruška Garden pearl

Kako posamezne sorte režemo in skrbimo za značilen pridelek?

To je odstavek, kjer z informacijo še ne bom hitel. Držimo se načela kaj sploh je rez drevja. Rez pomeni regulacijo rasti in rodnosti. Podatki so za pritlike zelo različni. Izrežemo odmrle in suhe vejice, saj tu ne zrastejo tipične oblike rodnega lesa. Največkrat pri koščičarjih (breskve, slive, nektarine, češnje) opazimo majske kitice, rozete ali kratke šibice.


Pri pečkarjih (jablane in hruške) pa največkrat le brstiči in brstike.

Če je tega rodnega lesa preveč kaj odrežemo, predvsem pa plodove razredčimo, tako, da na vsakih 10 cm pustimo 1 plodič. Redčimo v začetku meseca junija, ko so plodiči za oreh ali lešnik debeli, oz počakajmo še da se sami najprej zredčijo.

Brez oklevanja koliko plodov bomo izgubili. Drevo mora roditi, nekaj še zrasti, nastaviti rodne – cvetne brste za drugo leto, zato kar pogumno na delo.

Če drevja ne režemo in plodov ne redčimo, drevo izčrpamo. To še posebej velja za pritlike v loncih, saj je to pravi vrtnarski izziv za spretneže in ljubitelje.

Katere so omenjene vrste in znotraj njih sorte?


Naj naštejem samo vrste. Pritlike zasledimo med jablanami, breskvami, nektarinami češnjami, marelicami in gotovo se bo v prihodnje našla še kakšna vrsta.
Več o sortah preberite na Flora express.

Avtor teksta: Primož Brezovec

Ni komentarjev:

Objavite komentar