Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


sreda, 28. januar 2015

Stebričasto sadno drevje


Zadnja leta smo priča samooskrbi v sleherni družini. Na vsakem, še tako majhnem kotičku si vsakdo zaželi lastnega pridelka. Stebričaste sorte jablan, hrušk, marelic češenj, sliv uspevajo prav na vsakem še tako ozkem pasu. Le dovolj sonca mora posijati, drugače se drevje ne počuti dobro.

Žlahtnenje in selekcija raznih varietet sadnega drevja po evropskih drevesnicah ne pozna meja. Ena takšnih je drevesnica je tudi Jäger in Klasen Nemčije, ki je tudi naš dobavitelj sadnih sadik; predvsem posebnosti po katerih smo tudi mi znani kot vrtnarija, ki ji nikoli ne zmanjka idej za vrtove prihodnosti.

V svet vrtičkarstva želimo vpeljati sorte primerne za vsak kotiček, po okusu privlačne, na pogled zanimive in tudi odporne na vse tegobe narave, ki je vse bolj neizprosna.

V izboru stebričastih sadnih vrst prištevamo: Stebričaste sorte jablan, hrušk, sliv, češenj, nektarin in marelic.

Glavne značilnosti stebričastih sort sadnega drevja


To je drevo, ki razvije osnovni provodnik (´deblo´) iz katerega izraščajo rodni poganjki. Govorimo o obliki rasti, ki ne tvori osnovnih ogrodnih vej, iz katerih izraščajo rodni poganjki – rodni les. Ta drevesa tvorijo le rodni les okoli osnovnega debla. To velja predvsem za pečkarje.

Pri koščičarjih izraščajo predvsem pokončne rodne šibe, ki jih obrezujemo po pravilih rezi koščičarjev. Več o rezi v kakšnem drugem prispevku, ali praktičnem prikazu.

Seveda tu in tam izrašča tudi kakšen pokončen divjak, katerega izrežemo. Glavna prepoznavna lastnost pa je, da ne rastejo v širino, kot ostale, klasične sadne sorte in je razdalja sajenja v vrsti minimalno 0,5 metra.

Zaradi te, ozko rastoče lastnosti to drevje sadimo lahko na zelo omejene površine. Posadimo si sadno živo mejo, nasadimo večje posode na terasah in balkonih ali tudi na atrijske in ostale vrtove in popestrimo sortni izbor.

Cepljene so na nekoliko bujnejše podlage, zaradi svojih rastnih lastnosti in dosežejo do 5 metrov višine in v povprečju 0,6 m širine.

Kratek nasvet o sajenju sadnega drevja

Preden se lotimo sajenja upoštevajmo osnove sajenja. Izkopljemo jamo širine in globine cca 60 cm. Po izkopu jame ločimo zgornjo polovico na levo in spodnjo polovico plasti na desno stran. Prvo plast izkopane zemlje imenujemo živica drugo spodnjo plast pa mrtvica. Mrtvici dodamo kompost in založno pognojimo z ustreznim odmerkom hranil fosforja in kalija, ter drugih mikrohrnil. Uporabimo gnojilo za drevje  http://www.floraexpress.si/izdelek/22560.8KG/vita-cote-hobby-za-grmovnice, ki ima ustrezno razmerje vseh potrebnih rastlinskih hranil za dobro rast in razvoj.
 
V sadilno jamo pritrdimo ošiljen in impregniran kostanjev kol. Drevje potrebuje količek vsaj dve leti po sajenju. Sadne vrste, ki so cepljene na šibke podlage pa oporo potrebujejo celotno življensko obdobje in se jih največkrat sadi ob žičnato armaturo.

Če nam voluhar pogosto predstavlja težavo, sadike posadimo v žičnato mrežo.

Mi ponujamo le sadike v loncih, kar ima prednost saj zamudniki lahko sadijo tudi izven optimalnega časa sajenja, ki je pri puljenih sadikah brez grude omejeno le na čas neolistane sadike (november – marec).

Sadike gojene v vsebniku uravnamo na globino tal kot znaša višina koreninske grude ali največ 2 cm globje v zemljo. Korenine tudi rahlo odvijemo, postrižemo in usmerimo horizontalno.

Deblo naj bo od količka oddaljeno  do 10 cm in pazimo, da je količek na južni strani. Zemljo – živico, to je tista zgornja plast katero smo najprej izkopali stresemo okoli korenin  in se prepričamo, da pod koreninami ne nastaja prazen zračni prostor.

Ko smo zasuli območje korenin po površini v obliki kolobarja dodamo še uležan hlevski gnoj ali dober kompost. Hlevskega gnoja nikoli ne trosimo pod korenine in na korenine.

Izkopana sadilna jama za sadno drevje

Korenine sadike iz lonca rahlo razmknemo po izlončenju

Posajena in zadovoljna sadika

Sadika posajena ob opori dovolj daleč od količka, da se lepo razvija.


Že dolgo govorimo in pišemo o balerinkah. Znane so sorte Bolero, Polka in Valtz.  Omenimo naj še sorte, ki smo jih sistematično izbrali na naših popotovanjih po drevesnicah širom Evrope. Sočne, aromatične, odporne in rodne.

To je pri izboru stebričastih sort jablan skupina Cats, kamor prištevamo RedCats, GoldCats in StarCats. Te stebričaste jablane so odpornejše na jablanove bolezni in tudi dobre po okusu.

Stebričasta jablana  sorta ´Starcats´


Je sorta stebričaste rasti. Po okusu in aromi je zelo podoben sorti Elstar. Je sorta odporna na bolezni jablan, zato se jo priporoča za ekološko pridelavo. Rodi začetek septembra in se dokaj dobro tudi skladišči.

Stebričasta jablana  sorta ´Goldcats´


Stebričasta jablana ´Goldcats´ je ena boljših selekcij skupine CATS – mačke. So odporne na bolezni (škrlup, pepelovke, rak) in tako primerne za ekološko vrtnarjenje ter ne potrebujejo škropljenja. Plodovi spominjajo na sorto zlati delišes z rdečkastim prelivom na osončeni strani. Plodovi tehtajo v povprečju cca 200 g.

Stebričasta jablana  sorta ´Pomforyou´


Ta sorta je stebričaste počasne rasti. Ima kratke internodije in se obrašča z brstikami in brstiči – kratkim rodnim lesom. Tu in tam odžene tudi kakšno šibo. Rodi v sredini septembra. Se tudi zelo dobro skladišči do sredine marca. Je zelo dobrega rahlo kiselkastega okusa in odporen na bolezni.

Stebričasta jablana  sorta ´Pomgold´


Kdor ima malo prostora ali samo teraso, bo prav gotovo posegel po teh mini stebričastih jablanah, ki dajo ob dobri oskrbi kar nekaj kilogramov pridelka. Kožica je zlato rumene barve. Meso je sočno in rahlo kiselkasto. Rodnost je redna, rodi v začetku septembra.

Omenili smo jablane, pa si poglejmo še marelico in slivo.

Vsakdo si želi marelico na svojem vrtu, sreča pa se z problemom občutljivosti na monilijo in pomanjkanjem prostora. Vse to rešimo z sajenjem sorte stebričaste marelice ´Armi-Col´

Stebričasta marelica ´Armi - Col´


Je sorta stebričaste rasti zato je primerna tudi za terase manjše površine in zelo omejene prostore ter sadne žive meje. Veliki plodovi so svetlo oranžne barve, imajo lepe rdeče pegice in jih obiramo v juliju. Okus je čudovito sladek in bo presenetil tudi zahtevne gurmane. Okusne in zdrave plodove lahko predelamo v marmelado in uporabimo kot prelive. Zraste 2,5 m v višino. Sorta je samoprašna in odpornejša na mraz. Odpornejša je celo na cvetno monilijo.

Stebričasta sliva ´Top - Col´

Sorta srednje zgodnje stebričaste slive z izrazito aromo. Meso je rumenkaste barve in zelo sočno, zmerno sladko. Je cepka, kar pomeni, da se meso lepo loči od koščice. Uporabljamo jo za svežo porabo, kot tudi za predelavo. Plodovi so srednje velikosti zorijo postopoma v razmaku 1 – 2 tedna.

Stebričaste češnje

Omenimo naj sorti Sylvia in Celesta. Za stebričaste češnje je pomembno le poudariti, da jih obiramo tako, da jih odstrižemo s pecljem. Sorta Celesta je zelo občutljiva na odtrgavanje brstov v kolikor jo obiramo ročno. Bolje je, da za obiranje uporabimo kakršne koli škarje in ostanki pecljev se bodo na drevesu sami posušili in odpadli brsti za drugo leto pa bodo ostali nepoškodovani. Češnje vedno obiramo s pecljem!

Vse ljubitelje sadjarjenja vabimo na obisk naših Vrtnih centrov Vrtko. V kolikor pa ste predaleč, pa Vas vabimo k nakupu v spletni trgovini http://www.floraexpress.si/.

Če bo tako toplo bomo kmalu lahko začeli saditi, v teh podnebnih spremembah pa je vsekakor karkoli težko napovedovati. Želimo vam vsem uspešno vrtnarsko sezono!


Avtor teksta in slik o sajenju: Primož Brezovec

Ni komentarjev:

Objavite komentar