Kje nas najdete!

Kje pa nas najdete?
Vrtni center in cvetličarna Ljubljana, Vodnikova cesta 100, Ljubljana, tel. 01/515 64 52, 01/515 64 52
Vrtni center Kalce, Cesta v Kalce bš, Logatec, tel. 01/750 94 67, 01/750 94 67


več na www.vrtko.si
Nakupovanje rastlin preko spleta: www.floraexpress.si/ ali pa nas pokličite na telefonsko številko 08/385 98 03


sreda, 18. september 2013

Slive - take in drugačne

Slive - pravijo, da je to hrana za živce. Upam, da to velja oz. se ohrani tudi ko je predelana v slastno marmelado. Če bom z živci na koncu, se bom zaprla v domačo klet in veselo lizala kozarce pravkar skuhane marmelade. Vsebujejo tudi veliko antioksidantov, izboljšujejo prebavo in pomagajo odvajati vodo iz telesa.
Ko se je prejšnji teden moj mož vrnil s službene poti iz Nemčije in je obiskal drevesnico Jäger v Ladenburgu, me je presenetil s polnim prtljažnikom slastnih sliv. Imela sem možnost preizkusiti različne sorte sliv; zame je bila sliva do sedaj pač sliva (sladka, dobra, vijolično-modra). Okusi pa se močno razlikujejo med seboj; nekatere zelo sladke, nekatere kisle, trde, mehke, sočne, rumene, vijolične, velike, majhne, ...
Seveda sem jih pred zaužitjem in predelavo poslikala:

sorta Azura
Azura: Sorta zori v sredini avgusta in žal ni odporna na virus šarka. (virus na plodovih in koščici). Sorta je cepka in sladkega okusa. Primerna je za svežo porabo. Je samooplodna. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen.


sorta Haganta
Haganta: Sorta zori prvo dekado septembra. Ko se plodovi obarvajo modro je potrebno do polne zrelosti počakati še 14 dni do obiranja. Sorta ni rezistentna na virus šarka.
Meso se loči od koščice – je cepka. Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade. Plodovi so zelo veliki (5 cm) in sladkega okusa.
Sorta je samooplodna. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen in Mirobalana.

sorta Toptaste
Toptaste: Sorta zori prvo dekado septembra. Sorta je odporna na virus šarka. Količinsko je pridelek nekoliko manjši kot pri drugih sortah sliv. Uporabljamo jo za svežo porabo in predelavo. Sorta je cepka in je samooplodna.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen in Mirobalana.

sorta Topper
Topper: Sorta zori v začetku septembra. Po rasti je manjše drevo, zato je posebej primerno za ljubiteljske vrtičkarje in sajenje v posode.
Sorta je tolerantna na virus šarka. Rodnost je zelo dobra in redna. Plodovi se prva leta zraščajo skupaj in tvorijo ´dvojčke´. Meso se loči od koščice – je cepka.
Uporabljamo jo za svežo porabo, za štrudle in marmelade in predelavo.
Skladišči se v hladilniku do dva tedna. Sorta je samooplodna.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga Mirobalana.

sorta Rhein Gold
Rhein Gold: Sorta zori od sredine do konca avgusta. Rodnost je redna in obilna. Po rasti manjše počasi rasoče (Dwarf). Zato se jo priporoča za manjše vrtove in sajenje v posode.
Sorta je tolerantna na virus šarka.
Uporabljamo jo za svežo porabo, predelavo, štrudle in sušenje na rezine (čips). Okus je sladek.
Sorta je cepka in je samooplodna.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen.

sorta Jojo
Jojo: Sorta zori v sredini septembra. Ko se plodovi obarvajo modro, moramo do obiranja počakati še 14 dni.
Sorta je visoko odporna na virus šarka, zato se jo priporoča za kraje, ki so problematični na virus šarka.
Uporabljamo jo za svežo porabo, predelavo in štrudle. Okus plodov je sočen in sladek.
Sorta je cepka in je samooplodna, ter dober opraševalec za druge sorte.
Pri tej sorti obstaja problem oprašitve pri temperaturah nižjih od 5ºC. Cvetovi takrat radi odpadajo.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga Mirobalana.


sorta Haroma
Haroma: Sorta zori prvo dekado septembra. Pridelek je obilen in rodnost redna.
Sorta je tolerantna na virus šarka. Odporna je na nizke temperature, zato je primerna za kraje z nizkimi zimskimi temperaturami.
Uporabljamo jo za svežo porabo in predelavo. Plodovi so sladki in aromatični.
Sorta je cepka in je samooplodna, ter dober opraševalec za druge sorte.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen in Mirobalana.

sorta Hanita
Hanita: Sorta zori v začetku septembra. Rodnost ni redna vsako leto.
Sorta je tolerantna na virus šarka.
Uporabljamo jo za svežo porabo in predelavo. Je cepka in je samooplodna.
Je dobra opraševalka za sorto President.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen in Mirobalana.

sorta Tophit Plus
Tophit Plus: Sorta zori v sredini septembra. Ima bujno in pokončno rast. Pri poletni rezi je nujno odstranjevati bohotivke - divjake in odpirati krošnjo.
Sorta je tolerantna na virus šarka. Rodnost je zelo obilna. Meso se loči od koščice – je cepka.
Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade.Plodovi so zelo veliki.
Skladišči se v hladilniku dva do tri tedne. Sorta je samooplodna.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga Mirobalana.

sorta Topfive
Topfive: Sorta zori konec julija. Pridelek na drevo je velik in reden. Plodove je potrebno redčiti, da jim ne pokvarimo okusa. Odporna je na virus šarko in nizke zimske temperature.
Uporabljamo jo za svežo uporabo štrudle in kolače ter predelavo. Meso se loči od koščice – je cepka.
Skladiščimo jo nekoliko dlje od ostalih sort.
Sorta je samooplodna.
Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga St. Julijen.


Pa še kratka razlaga značilnosti:
Vse sorte sliv iz ponudbe so samooplodne - avtofertilne. Omenjene sorte ne potrebujejo v neposredni bližini drugih sort sliv za oprašitev in kasneje pridelek.

So cepke, kar pomeni, da se meso loči od koščice. Ta lastnost je pomembna pri predelavi, kot tudi pri sveži porabi.

Selekcija sort sliv se razvija v smeri odpornosti ali tolerantnosti na virus šarka.

Šarka (Plum Pox)
Šarko povzroča virus. Rastlinske viruse v veliki meri prenašajo škodljivci, kot so uši, tripsi itd. Prenašajo pa se tudi z cepiči ali cepilnimi podlagami.
Simptomi šarke se kažejo v zgodnjem poletju na listih kot blede pege. Na zrelih plodovih se prav tako pojavijo pege in kožica se naguba. Pod temi gubami se meso obarva rjavo rdeče vse do koščice, kjer ravno tako opazimo simptome v obliki kolobarjev. Plodovi izločajo smolo in so grenkega okusa. Tako plodovi dozorevajo predčasno in odpadejo. Drevesa okužena z virusom šarka ne dajo pridelka, zato jih odstranimo iz vrtov in nasadov. Sadimo odporne sorte.

Podlage za cepljenje so: Mirobalana in St. Julien.
Sorte cepljene na podlago St. Julijen imajo šibko do srednje bujno rast. Višina dreves 3m. Razdalja med drevesi v vrsti je 2-3m.
Sorte cepljene na podlago Mirobalano imajo močnejšo rast. Višina drevesa 4 -5 m. Razdalja med drevesi v vrsti je 4 m.

Vse opise je spisal naš vrtnar, veliko poznavalec sadnega drevja in jagodičevja Primož Brezovec, katerega lahko v živo še kaj povprašate tudi v našem vrtnem centru v Ljubljani (Vodnikova 100). Slednji je z velikim zanimanjem tudi spremljal razlago g. Jörga Büttnerja iz drevesnice Jäger. 



2 komentarja: